12. februarja 2017, manj kot štiri leta po zavrnitvi, se bodo volilni upravičenci v švicarskem kantonu Graubünden vnovič izrekli o tem, ali želijo olimpijske igre, tokrat leta 2026. Za kandidaturo si skupaj in brez predhodnega referenduma prizadevajo tudi v kantonih zahodne Švice: Bernu, Fribourgu, Vaudu in Valaisu. V avstrijskem Innsbrucku preverjajo možnost za kandidaturo na čezmejni ravni, tako da bi se za organizacijo iger skupaj potegovali avstrijska Tirolska ter italijanski Trentino in Južna Tirolska; maja bo v zvezi s tem pripravljena študija izvedljivosti. Razloge za vnovične kandidature zainteresirani po eni strani utemeljujejo s težkimi gospodarskimi razmerami na gorskih območjih, ki ne ponujajo veliko drugih razvojnih priložnosti, po drugi strani pa z reformnimi prizadevanji MOK.
Agenda 2020 pa je le novo ime za staro vsebino. 40 priporočil ni zavezujočih in njihov namen je le v tem, da k vnovičnemu sodelovanju pritegne zahodne države, ugotavlja Barbara Wülser, namestnica direktorja Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA). «Če se bodo denar in prizadevanja alpskih regij stekali v ponesrečene poskuse organizacije iger, jih ne bo na voljo za projekte, ki spodbujajo alpsko identiteto in so usmerjeni v prihodnost.»

Demokratične temeljne vrednote na stranskem tiru

V četrtem in petem priporočilu Agende 2020 je beseda «trajnost/trajnosten» zapisana desetkrat. V dokumentu je zapisano, da mora država, ki gosti olimpijske igre, izdelati strategijo trajnostnega razvoja, trajnostne ukrepe pa tudi izvajati. Kakšni naj bi bili ti ukrepi, kateri standardi naj bi se upoštevali, kaj vsebuje strategija – tega priporočila ne omenjajo. Zasnovana so zelo splošno: nujno je treba povečati transparentnost delovanja olimpijskega gibanja, krepiti je treba etično ravnanje, stroške je treba znižati. Priporočila puščajo velik prostor za različno tolmačenje, ne omenjajo temeljnih sprememb v strukturah in pravilih MOK kakor tudi ne zagotovil za spoštovanje demokratičnih temeljnih vrednot v državah gostiteljicah.
Izkušnje preteklih desetletij kažejo, da lahko zaradi takega velikega športnega dogodka, ki za okolje pomeni uničenje in pogubo, gorske regije, ki bi ga želele organizirati, le izgubijo. Od investicijskega vala bi kratkoročno imeli prednosti kvečjemu posamezni akterji, izstavljeni račun pa bi seveda morali poravnati prebivalci. Prekoračitev stroškov je bila že v preteklosti izredno visoka – tako se je zgodilo v Italiji po Torinu 2004, pa tudi v Kanadi po Vancouvru 2010, je zapisano v rubriki Poročilo o izkušnjah na spletni strani CIPRE.

Težišče mora biti na bogati kulturni in naravni dediščini

Za Alpe so značilni bogata naravna in kulturna dediščina, kulturna identiteta in ponudba, tradicija, predani posamezniki z vizijo. Ti bi lahko prihodnji razvoj oblikovali skupaj in samostojno, saj bi razvijali nove gospodarske perspektive, ki bi spoštovale kulturne in socialne vire ter jih ustrezno ovrednotile.

«Zimske olimpijske igre pa so za tak razvoj velika ovira,» poudarja Barbara Wülser. Hlinijo svojo inovativnost, v resnici pa utelešajo načelo «še več istega», torej ne prinašajo nič novega. Organizatorji zatrjujejo, da gre pri igrah za pogum, priča pa smo resignaciji in izvajanju pritiska z argumentom, da drugih možnosti pač ni. Christian Baumgartner, podpredsednik CIPRE International, je zato bistvo zahtev krovnega združenja, ki združuje več kot sto alpskih organizacij in inštitucij, povzel z naslednjimi besedami: «Šele ko bo MOK temeljito predelal svoje pravilnike in strukture, zagotovil demokratične temeljne vrednote v državah organizatorkah in upošteval načela trajnostnega razvoja pri načrtovanju in izvajanju zimskih olimpijskih iger, se bomo lahko v Alpah začeli pogovarjati o novi podobi iger.»

Več informacij si preberite v spletnem dosjeju Zimske olimpijske igre na           
www.cipra.org/sl/dosjeji/zimske-olimpijske-igre

Pričujoče sporočilo za medije in fotografije v kakovosti, primerni za tisk, si lahko prenesete na povezavi: www.cipra.org/sl/za-medije/sporocilo-za-medije

Za vprašanja sta vam na voljo:

Christian Baumgartner, podpredsednik CIPRE International, +43 664 381 21 43, [email protected]

Barbara Wülser, namestnica direktorja CIPRE International, +423 237 53 11,
[email protected]