Francija in Italija sta leta 2001 sklenili pogodbo o gradnji baznega predora, ki bi omogočil hitrejši prevoz potnikov in tovora iz Lyona v Torino. 31. oktobra 2013 je francoski parlament dal soglasje za spremembo omenjene pogodbe, preden bosta voditelja držav 20. novembra na dvostranskem srečanju razpravljala o projektu, vrednem pribl. 26 milijard. Poslanci poslanskega kluba Stranke zelenih in organizacij, ki si intenzivno prizadevajo za preusmeritev tovornega prometa s cest na železnico, govorijo o napačni prometni politiki.

Od kod denar in za katere projekte?
Spremenjena pogodba po novem ureja, kdo naj plača kolikšen delež za skupno infrastrukturo. Ni pa povsem jasno, od kod bo denar dejansko prišel. Ker Rim ne zmore financirati gradnje južnih dovoznih cest do baznega predora pod Gotthardom, je Švica nedavno napovedala, da bo pri tem projektu Italijo finančno podprla. Temu nasprotujoče pa je Francija konec oktobra za nedoločen čas preklicala načrtovani ekološki davek za tovornjake. Ekološki davek naj bi sicer letno prinesel milijardo evrov.
Italija in Francija morata do začetka leta 2014 dokazati, da sta sposobni sami financirati 60 odstotkov okoli 8,5 mrd. vrednega baznega predora, saj bo Bruselj manjkajoči del sredstev prispeval le v tem primeru. Osredotočenost na gradnjo predora Lyon-Torino bi, kot je leta 2012 ugotovilo francosko računsko sodišče, povzročila, da bi za posodobitev obstoječih delov proge tako v tovornem kakor tudi potniškem prometu zmanjkalo sredstev. Francoski prometni strokovnjaki k temu dodajajo: dokler bo na programu projekt Lyon-Torino, ki naj bi bil končan predvidoma v letih 2030-2050, za preusmeritev na železnico ne obstaja nobena druga možnost.

Prednostna naloga je projekt Lyon-Torino, regionalni promet pa bo moral počakati
Infrastrukturne politike na francoski in italijanski strani pa projekt Lyon-Torino ne določa samo v finančnem pogledu - s spremembo pogodbe so del pogodbe postale tudi dovozne poti, ki jih po novem upravlja prav francosko-italijansko državno podjetje, ki naj bi tudi zgradilo bazni predor. To pomeni, da so vse proge v regiji podrejene projektu Lyon-Torino in časovnemu načrtu njegove izvedbe. Primer: na relaciji Lyon-Chambéry ne bodo zgradili drugega tira, saj projekt predvideva povsem novo in štiri milijarde evrov vredno progo. Koherentna prometna politika preusmeritve tovornega prometa s cest na železnico bi morala biti popolnoma drugačna, so prepričani kritiki projekta. Obstoječa proga med Lyonom in Torinom je bila posodobljena za milijardo evrov in ima ustrezno zmogljivost. "Najprej moramo uporabljati to progo, si nato ogledati prometne tokove po Alpah kot celoto, ustvariti okvirne politične pogoje, kot je npr. uvedba davka ali tranzitne borze, denar pa uporabiti tam, kjer imajo manjši ukrepi velik učinek."
Viri in več informacij na: www.ledauphine.com/savoie/2013/10/22 (fr), www.assemblee-nationale.fr/14/cri/2013-2014 (fr), http://europa.eu/rapid/press-release_IP-13-948_de, www.service-public.fr (fr), www.euractiv.fr/transport (fr), www.ccomptes.fr/fr/content/download/1825 (fr)