Image caption:

Palme na vršacih, digitalizirane gorske vasi, izumrtje čebel...  Kaj se obeta alpski regiji jutrišnjega, pojutrišnjega dne? Sedemdeseti rojstni dan CIPRE predstavlja priložnost za pogled v bodočnost in snovanje vizije za prihajajoča leta. »Dandanašnji izzivi so v Alpah navzlic napredujočim podnebnim spremembam in pretečega kolapsa ekosistemov večji kot kdajkoli poprej,« svari Bianca Elzenbaumer. Sopredsednica CIPRE International ob tem poudarja naslednje: »Potrebujemo mlade z novimi, barvitimi in trajnostnimi vizijami za Alpe, ki jih bodo vešči tudi uresničiti.« Brez tovrstnih osebnosti, kot razkriva pogled v preteklost, CIPRE ne bilo na nobenem zemljevidu.

Na začetku je bila vizija

Preusmerjevanje rek ali mar celo gradnja svetilnika na Matterhornu? Tovrstni načrti Francije in Italije so bili davnega leta 1952 v nasprotju z vizijo geologinje Edith Ebers. Dne 5. maja tistega leta je zato zainteresirane predstavnice in predstavnike alpskih držav povabila v bavarski Rottach-Egern, da bi skupaj zasnovali mednarodne smernice za zaščito Alp. In CIPRA,  mednarodna organizacija, katere sedež se od leta 1983 nahaja v geografsko najbolj alpski državi – Lihtenštajnu, je ugledala luč sveta.

Sprva zgolj vizija civilne družbe se je prelevila v zavezujoči mednarodni pravni akt. Skoraj 40 let informiranja, prepričevanja in spodbujanja je bilo treba, da so alpske države in tedanja Evropska gospodarska skupnost (EGS) leta 1991 končno postale pogodbenice Alpske konvencije, ki je stopila v veljavo leta 1995. Mario Broggi, predsednik CIPRE med letoma 1983 in 1992, se spominja: »Vzbudili smo alpsko miselnost, ki prekoračuje državne meje.« To je bil agar za nove alpske pobude.

Sledili so naslednji mejniki, pri katerih ni šlo brez prispevka CIPRE. Nastali sta prvi združenji mest in občin – društvo »Alpsko mesto leta« in omrežje alpskih občin »Povezanost v Alpah«, ki Alpsko konvencijo na lokalni ravni uresničujeta vse od leta 1997. Leta 2000 je bila v Protokol o izvajanju Alpske konvencije na področju prometa zajeta opustitev gradnje cest višjega reda za čezalpski tranzitni promet. Leto 2013 je pozdravilo ustanovitev Mladinskega sveta CIPRE, ki predstavlja valilnico idej mladih in vstopno točko zanje za aktivno sodelovanje na področju alpske politike. »To je le nekaj dosežkov, na katere smo izjemno ponosni,« prešerno poudarja sopredsednica Bianca Elzenbaumer.

Alpe prihodnosti

Ali je mogoče preprečiti podnebno katastrofo? Kako lahko različne generacije, namesto, da bi druga drugi kljubovale, sodelujejo? Zakaj imamo toliko vsega, ko pa potrebujemo le peščico tega? S takšnimi in podobnimi vprašanji se sooča Isabella Helmschrott, 26-letna članica Mladinskega sveta CIPRE, ki si prizadeva za trajnostno prihodnost v Alpah: »Nemalokrat se vpričo podnebnega kaosa in kriz, kakršna je denimo koronska, počutimo sami. Toda kot članica Mladinskega sveta CIPRE imam občutek, da lahko skupaj premaknemo marsikaj.« S projektoma kot sta YOALIN (Youth Alpine Interrail) in Alptick (Alpska vozovnica) se Mladinski svet CIPRE nadeja vrstnice in vrstnike spodbuditi k trajnostnemu popotovanju z vlakom, avtobusom, s kolesom ali, preprosto, peš. Trenutna paradigma mobilnosti namreč botruje kar 30-im odstotokom vseh izpustov CO2 v alpskem prostoru. »Za zagotovitev kakovostnega življenja v Alpah in izven njihovih meja bo treba spremeniti način razmišljanja – ne zgolj na ravni razuma, marveč tudi na ravneh sistema.«

CIPRA je ob častitljivem jubileju objavila posebno izdajo tematskega glasila Alpe na odru, posvečeno 70-letnici njenega obstoja in prihodnosti Alp. Omenjena izdaja je voljo brezplačno v digitalni obliki prek naslednje povezave: www.cipra.org/alpenaodru

Za vprašanja vam je na voljo:

Maya Mathias, Vodja projektov / Komunikacija, CIPRA International
[email protected]