Drama se je začela leta 2009, ko je Hans Rubatscher iz avstrijskega Pitztala, kralj gorskih železnic in nepremičninski mogotec, o ideji prepričal svojega vsemogočnega nasprotnika iz Söldna v sosednjem Ötztalu, Jacka Falknerja, prav tako kralja gorskih železnic; od takrat dalje si namreč oba prizadevata za vzpostavitev povezave med svojima smučiščema in to prek ogromnega, doslej nedostopnega ledeniškega območja.

Gorski svet v neposredni okolici Wildspitze, drugega najvišjega vrha v Avstriji, naj bi tako v prihodnjih letih brezobzirno uničili, saj naj bi tam zgradili pet sistemov žičniških naprav, razstrelili greben, postavili smučarski predor in sisteme za umetno zasneževanje, opravili planiranje terena in uredili še odlagališče za odkopni material –  vse to s ciljem zgraditi okoli 64 hektarjev novih prog in to celo pod pobočji, ki so ogrožena zaradi snežnih plazov. Z načrtovano povezavo bi nastalo eno največjih ledeniških smučarskih območij v alpskem prostoru.

Projekt, ki je nesporno temeljito načrtovan, bi, sodeč po rezultatih presoje vplivov na okolje, nepopravljivo uničil zelo občutljivo prvotno, naravno ohranjeno pokrajino. Projekt, katerega izvedba bi zahtevala 132 mio. evrov, se na splošno ne zmeni za načela Alpske konvencije, prav tako povsem prezre posamezne člene protokolov Alpske konvencije na področju turizma, varstva pokrajine in prometa.  

In čemu vsa ta norost? Da bi se izpolnila želja dveh mogočnežev v turistični branži – in to za vsako ceno.

Občine in tudi deželni parlament sicer niso popustili. Taka situacija bi včasih takoj zadostovala za jasno odločitev pristojnih oblasti, a od leta 2014 tudi v Avstriji poznajo dvostopenjsko sodno pristojnost, neodvisno od politike. Načrtovalce je to doslej bolj malo zanimalo, okoljevarstveniki pa so proti načrtovanemu projektu protestirali in javnost pozvali k podpisu peticije – zbrali so okoli 157.000 podpisov. Poleg tega je januarja Tirolski dnevnik ugotovil, da se je 70 odstotkov vprašanih izreklo proti načrtovanemu projektu.

Tam zgoraj je zaenkrat še vse tiho. V gorski pustinji vladajo drugačni vladarji: mogočni Mittelbergferner, Karles Ferner in Hangender Ferner, nekdaj za večnost ustvarjeni ledeniki so danes poleti goli, brez snega in iz leta v leto vse hitreje izginjajo. Čez 30 let naj bi na načrtovanem ledeniškem smučarskem območju popolnoma izginili, potem ko so omogočili nastanek krhkega življenja na predpolju ledenika, ki je polno mlak, v katerih odsevajo gore. In tukaj naj bi skupaj z akumulacijskim jezerom zrasel trinadstropni »center«, osrednja točka in križišče novega smučišča.

16. januarja 2020 smo lahko prebrali, da je bila obravnava okoljske neoporečnosti projekta na prvi stopnji preložena za nedoločen čas. A pitztalski kralj in ötztalski cesar sta stopila korak nazaj in tik pred zdajci podala predlog za ustavitev postopka, saj naj bi želela »opraviti nove nujne preiskave na terenu, tudi v razmerah brez snega«. Je to znak razumnosti ali pa želita le zmanjšati obseg prvotnega načrta? Kot je sporočila tirolska deželna vlada, naj bi zdaj prišlo do revizije projekta. Morda so s tem res preprečili sramotno škodo, ki bi jo zaradi izgube ugleda, zaradi kršitev Alpske konvencije, utrpel avstrijski turizem, a kaj, ko zgodba o gornjem projektu še zdavnaj ni končana.