Filozofija

»Da mi ne bi več zastiral sonca!« je Diogen odvrnil Aleksandru Velikemu, ko ga je ta vprašal, kaj si najbolj želi. Asketskemu filozofu je bilo namreč to, kar je v tistem trenutku posedoval, povsem dovolj. Stara anekdota nazorno kaže, kako subjektivno je dojemanje sreče. Medtem ko za grškega filozofa do eudaimonie, tj. resnične sreče, vodi krepostno življenje, je bila za Epikurja ključ do sreče izkušnja ugodja, hedonizem, sodobni filozof Dieter Birnbacher pa razlikuje med dvema vrstama sreče: epizodična sreča označuje notranje stanje ali občutek – to je sreča predanosti, ko se popolnoma poglobimo v neko stvar ali dejavnost ali ko podoživimo močan občutek sreče. Temu nasprotna je periodična sreča, ki v celoti presoja kakovost življenja ali posameznega življenjskega obdobja. Ocena je retrospektivna, nanjo pogosto vpliva trenutno razpoloženje, predvsem pa je subjektivna. Individualna merila in zahteve kot tudi primerjave z drugimi ali s preteklostjo določajo, kako ocenjevati srečo.

Psihologija

Podobo sreče dopolni psihologija z značajem. Kdor se osredotoča na svoje pozitivne značajske lastnosti, ne pa na šibkosti, je srečnejši. Psihološka znanost se je dolgo osredotočala na raziskovanje duševnih bolezni. V pozitivni psihologiji danes obstaja raziskovalno področje, ki se posveča prednostim in potencialom. Gre za vprašanje, kaj je tisto, kar srečne ljudi naredi srečne. Izhajajoč iz filozofskega pristopa je filozof Martin Seligman opredelil 24 različnih značajskih lastnosti, t. i. značajskih moči[NLU1]  ali kreposti. Vsak človek ima lastno kombinacijo teh lastnosti in te predstavljajo njegov značaj – da bi bil srečen, se mora nanje osredotočiti, ugotavlja Seligman. Značajske moči, kot so sposobnost medsebojnega povezovanja, upanje, hvaležnost, radovednost in navdušenje, močno vplivajo na to, ali smo z življenjem zadovoljni. Kot so pokazale študije, se značajskih moči lahko tudi naučimo, to pa pomeni, da imamo del sreče v svojih rokah.

Nevrologija

Kaj se dogaja v našem telesu, ko se počutimo srečne? Kot kažejo odkritja v nevroznanosti, se sreča porodi v glavi. V sistemu nagrajevanja v možganih se sproščajo prenašalci signalov, kot sta dopamin ali serotin, to pa povzroči nastanek ugodja in pozitivnih občutkov. Geni določajo, kako hitro in koliko prenašalcev bo telo proizvedlo. Na naše občutke sreče lahko vplivamo tudi sami, npr. s pozitivnim mišljenjem, zadovoljstvom ali pozornostjo. Sreča vpliva tudi na telesno zdravje, saj so medicinske študije pokazale, da srečni ljudje redkeje zbolijo, živijo dlje in tudi hitreje ozdravijo. 

Ekonomija

Dolgo časa je veljalo, da sta v ekonomiji najpomembnejša elementa sreče denar in gospodarska rast. A raziskave so pokazale, da ljudje z višjimi dohodki niso vedno tudi bolj zadovoljni. Ko dosežemo določeno raven dohodka, višja gmotna blaginja ne povečuje več občutka sreče. Ekonomist Matthias Binnswanger je prepričan, da cilj gospodarstva ni denar, temveč zadovoljevanje potreb ljudi. Z denarjem lahko izpolnjujemo določene potrebe, da pa denar zaslužimo, potrebujemo čas. Nekateri imajo tako veliko denarja, pa malo časa, drugi so nezadovoljni, ker imajo veliko časa, a malo denarja. Sreča naj bi bila najboljše razmerje med denarjem in časom, meni Matthias Binnswanger.

Politika

Tudi v politiki postaja vprašanje sreče pomembno. Tukaj prednjači azijska država Kraljevina Butan, ki je leta 2008 v ustavo zapisala, da mora država spodbujati doseganje bruto dodane sreče. Sreča temelji na štirih stebrih: ohranjanju in spodbujanju kulturne integritete, življenju v sozvočju z naravo, pravičnem gospodarskem razvoju in dobrem vladanju. Ob vsakem sprejemanju oz. izvajanju novega zakona, programa ali gradbenega projekta je tako butansko ministrstvo za srečo tisto, ki preverja, koliko družbene sreče ti dejansko vsebujejo. Sreča Butana navdihuje male in velike. Nemška občina Schönberg se je tako odločila izdelati svoj koncept prihodnega razvoja, ki bo temeljil na doseganju sreče in bo zagotavljal višjo stopnjo javne blaginje. Od leta 2012 dalje Združeni narodi vsako leto objavijo poročilo, ki srečo opredeljuje kot merilo za uspešnost politike in prinaša seznam najsrečnejših držav. Kazalniki, kot so družbena podpora posamezniku, zdravje oz. pričakovana življenjska doba, svoboda izbire pri življenjskih odločitvah, bruto domači proizvod na prebivalca in dobro upravljanje države, so za zadovoljstvo odločilnega pomena, ugotavlja poročilo. Alpske države se uvrščajo v skupino najsrečnejših držav na svetu – na seznamu za leto 2017 je, denimo, Švica le nekaj mest za Norveško, ki je zasedla prvo mesto.