Slovenija

Dvojno jezero v Dolini Triglavskih jezer predstavlja Peto in Šesto jezero, ki se ob višjem vodostaju združita v eno. Jezero je kraško s podzemnim odtokom vode v smeri proti kraškemu izviru Savice. Ker se nahaja na visoki nadmorski višini (1.669 m n. v.) bi lahko sklepali, da je varno pred negativnimi človeškimi vplivi. Žal temu ni tako, saj ga pesti kar nekaj težav. Dve najbolj izstopajoči sta naselitev rib in odtekanje odpadne vode iz planinske koče v jezero.

Zaradi vedno večjega obiska gora so pogostejše nesreče v gorah. Zaradi pogostejših ujm in množičnega obiska gora, pa je zahtevnejše tudi zagotavljanje varne in urejene planinske infrastrukture.

Gore so izjemno občutljiv ekosistem. V slovenskih gorskih turističnih občinah beležimo porast števila obiskovalcev. Zaradi vedno večjega obiska gora so pogostejše nesreče v gorah, zahtevnejše je tudi zagotavljanje varne in urejene planinske infrastrukture, oteženo pa je tudi ohranjanje naravne in kulturne dediščine. Za zasnovo smotrnih ukrepov za učinkovito razpršitev in pravočasno preusmerjanje tokov planincev, potrebujemo podatke o obisku gora.

Marjeta Keršič-Svetel je ljubiteljica hribov in narave, velika poznavalka Alp, zavarovanih območij, strokovnjakinja strateškega komuniciranja, dolgoletna sodelavka in nekdanja podpredsednica CIPRE. Z njo smo se pogovarjali o pionirstvu, težavah Alp – in njihovi prihodnosti.

Z vidika enakosti med spoloma se zgodovina CIPRE popolnoma nič ne razlikuje od katere koli druge organizacije, gospodarske družbe ali organa oblasti: delež žensk med zaposlenimi v CIPRI se povečuje. Torej vse v najlepšem redu?

Ali lahko spremembe v kakovosti zraka zadnjih let pripišemo spremenjenim vzorcem življenja v času zdravstvene krize? Kaj smo se naučili in kako lahko izkušnje uporabimo pri soočanju z bližujočo energetsko draginjo? Kakšni bodo vplivi energetske draginje na kakovost zraka?

Objavljamo prispevek CIPRE Slovenija v majski številki Planinskega vestnika (maj 2022), na temo Vode v Alpah. Spregovorili smo o Ognju v Alpah in virih onesnaževanja. Avtorji: Špela Berlot, mag. Borut Peršolja, dr. Matej Ogrin

Bovec in nasploh celotno območje Julijskih Alp vsako leto dosega rekordne obiske turistov, čemur sledi tudi ponudba bovškega letališča – za obiskovalce so predvsem zanimivi panoramski poleti nad dolino Soče, Triglavskim narodnim parkom, predvsem Triglavom in skydiving padalstvo. Krajani zaradi vedno večjih obremenitev zahtevajo uskladitev upravljalskega načrta letališča s prebivalci ter tako prispevati k kakovosti življenja Bovčanov ter tudi gostov, ki ob obisku Bovškega pričakujejo tišino in mir.