Slovenija

Ob misli na severno steno Eigerja v švicarski pokrajini Berner Oberland začne marsikatero alpinistično srce utripati hitreje, z novim železniškim projektom pa naj bi Eiger, Mönch in Jungfrau postali obiskovalcem še bolj dostopni. V nadaljevanju o razlogih za negativno stališče, ki so ga do načrtovanega projekta izrazile švicarske okoljske organizacije.

Ljubljana je prejela naziv Zelena prestolnica Evrope 2016, avstrijski Beljak pa je zmagal v letošnji evropski ligi prvakov na področju rabe obnovljivih virov energije. Dve mesti – eno na alpskem območju, drugo v njegovi bližini – kažeta, zakaj je najbolj uspešna zelena pot.

Konec letošnjega maja bo potekala zaključna konferenca alpskega projekta Alpstar, ki bo osrednjo pozornost namenila vprašanju, kako doseči izboljšanje bilance CO2 na območju Alp. Na konferenci bosta sodelovala tudi CIPRA in društvo Alpsko mesto leta.

Slovenija, problematičen otrok Evropske unije, se spopada s težkim položajem na trgu dela in išče rešitve. Študija o stanju, potencialih in dobrih praksah na področju zelenih delovnih mest v Sloveniji je pokazala, da je izhod iz krize možen v socialnem in ekološkem pogledu.

V letošnjem letu nadaljujemo z ozaveščevalno akcijo o škodljivosti uporabe pirotehničnih sredstev. Pozitivni odzivi minulih dveh let dokazujejo, da se vedno več ljudi zaveda, da uporaba pirotehnike ogroža varnost človeka, moti živali in onesnažuje okolje.

V Sloveniji so 1. junija 2013 uradno odprli prvo vetrno elektrarno. Predvidena letna proizvodna elektrarne z instalirano močjo 2,3 MW je 4,5 GWh, kar zadostuje za oskrbo z električno energijo 1.154 gospodinjskih odjemalcev.

V Narodnem parku Gran Paradiso nameravajo izloviti ribe, ki so bile v jezerske vode izpuščene pred približno petimi desetletji. Tak cilj so si zastavili tudi v Triglavskem narodnem parku. Ribji vrsti, ki sta bili prineseni v jezera obeh parkov, imata namreč za naravno okolje naravnost dramatične posledice.

Ko se na planinah ne pasejo več tradicionalne pasme domačih živali ali če se paša celo opušča, se ta zemljišča začenjajo spreminjati v grmičevje. Avstrijsko-slovenska pobuda in dva švicarska projekta imajo zato enak cilj, to pa je ponovna oživitev izgubljene kulturne pokrajine in vrstne pestrosti.