Lica tekmovalke Aimée žarijo. Deklica napade z vso močjo. Ivan se ji zoperstavi. Dekle proti fantu, hrbet ob hrbtu. Aimée poskuša z udarcem spodnesti Ivanovo nogo. Ivan se upira, zagrabi jo za hlače in jo zruši tla, posuta z žaganjem. Da ne bi padla na hrbet, se Aimée poskuša otresti teže sedemletnega fanta, ki leži na njej. Lica še bolj pordečijo, napetost v telesu devetletnice popusti, njen odpor je strt. Z rameni se pogrezne v žagovino.
Mešani dvoboji so pri alpski rokoborbi, švicarskem narodnem ponosu, do začetka pubertete možni le v okviru ženskega združenja. V boju z zgodaj dozorelimi fanti, kot je Ivan, imajo dekleta sicer možnost zmage, a ta je zelo majhna. Ivan, zmagovalec v svoji kategoriji na tekmovanju v Hergiswilu, že proslavlja svoj uspeh, Aimée pa obleži na tleh in joče. To so solze izčrpanosti in poraza. Mlajša ženska se ji približa in jo odnese iz ringa. To je Sonia Kalin, njena trenerka, sicer pa zmagovalka v švicarski alpski rokoborbi leta 2012.
To soboto je Sonia Kälin na tradicionalnem prvenstu ob Vierwaldstättskem jezeru zasedla drugo mesto v kategoriji aktivnih tekmovalcev in tekmovalk. Tridesetletnica, sicer srednješolska učiteljica, sicer ni potočila niti ene solze, a opaziti je bilo, da je razočarana, saj se je, visoka 1,71 m in težka 67 kg, borila z vso močjo - zlasti če upoštevamo velikost in težo številnih nasprotnic. »Teža seveda vedno pomeni prednost.« Sonia Kälin v bojih uporablja tehniko, je hitra in vedno napada. »Moram tako ravnati. Mi pa tudi pogosto spodleti, ker nimam dovolj potrpljenja.«
Sonjine modre oči so obrobljene s tanko črto, na nevsiljivo naličenem obrazu se svetlikajo pege. Kratko postrižena pričeska poudarja visoke ličnice. Tudi druge udeleženke se za večerno podelitev medalj iz izkušenih tekmovalk spremenijo v elegantne plesalke. Gladka meča kukajo izpod narodne noše, ki poudarja bujni dekolte. Sonia Kälin pozna klišeje. »Tekmovalko v rokoborbi si večina predstavlja kot debeluško neatletske postave.« Sama izhaja iz družine rokoborcev. Za ta šport se je navdušila sorazmerno pozno, pri šestnastih letih, ko je na treninge spremljala svojega mlajšega brata. »Takrat sploh nisem premišljevala o tem, ali se kot dekle lahko ukvarjam z rokoborbo.«   
Športnice so včasih deležne nasprotovanja tudi v lastnih vrstah. Na športnih dogodkih, kot je nacionalno tekmovanje v švicarski alpski rokoborbi, se morajo tekmovalke prijaviti posebej, da ne bi omalovaževali  tistih, ki mislijo, da je ta vrsta športa rezervirana le za moške. Zgodi se tudi, da konservativni krogi svoje nasprotovanje  izrazijo celo skupnim spozorjem. Kot trenerka ima Sonia Kälin nalogo, da svoje učenke podpira pri njihovi vnemi. »Tradicija je sicer pomembna, treba pa je biti pripravljen sprejeti tudi novosti.«

Anja Conzett
Novinarka, Malans, Švica

------------------------------------------------------------------------------------

Kmečka hči velikih ambicij

Sonia Kälin se je leta 1985 rodila kot drugi otrok. Ima pet sester. Na srednji šoli v kantonu Schwyz poučuje angleščino, francoščino in nemščino. Ni poročena, a je v resni zvezi. Navdušena harmonikašica živi na kmetiji svojih staršev v Eggu (Einsiedeln) – pravi, da tam, kjer se konča cesta. Poleg osnovnega športa se Sonja Kälin bori tudi v rokoborski ekipi in se udeležuje mednarodnih turnirjev.

www.soniakaelin.ch (de)

------------------------------------------------------------------------------------