V pismu o nameri, ki so ga 8. septembra 1999 podpisali prometni ministri Avstrije, Liechtensteina in Švice, so cilji skupne študije točno določeni. Ugotoviti bi bilo treba sedanje in predvidene prometne tokove ter učinke infrastrukturnih ukrepov, ki jih načrtujejo na tem območju, pri čemer gre - sklicujoč se na črko j) drugega odstavka 2. člena - za zmanjšanje obremenitev in tveganj znotrajalpskega prometa do mere, ki je znosna za ljudi, živali, rastline ter njihove življenjske prostore.
Kasneje so problematiko študije s sodelovanjem vseh treh strani konkretizirali in naročili študijo, 18. avgusta letos pa je vodja oddelka v avstrijskem zveznem ministrstvu za promet, inovacije in tehnologijo popolnoma nepričakovano sporočil, da Avstrija pri študiji ne bo sodelovala, kajti "bistvenih dodatnih spoznanj za konkretne politične odločitve" namreč ni pričakovati. V dopisu so zatrdili, da je problematika študije osredotočena "enodimenzionalno na okoljske vidike". Kot je zapisano v pismu o nameri, naj bi študija raziskala vplive na kakovost življenja in okolja kakor tudi na kakovost prometa in prostorski razvoj. Tako so popolnoma v skladu s trajnostnim razvojem enakopravno upoštevani interesi okolja, družbe in gospodarstva. O "enodimenzionalni postavitvi vprašanja, ki se osredotoča na okoljske vidike", torej ne more biti govora.
CIPRA je avstrijskega zveznega kanclerja in tri ministre pozvala,da upoštevajo prvotni sklep. To se sicer ni zgodilo, vlada neposredno prizadete zvezne dežele Vorarlberg pa je izrazila pripravljenost, da bo prevzela avstrijski del stroškov.

Vir: CIPRA Info 58, www.cipra.org/sl/alpmedia/publikacije/885