Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Sporočila za medije

CIPRA ocenjuje 20 let Alpske konvencije z mešanimi občutki

03.11.2011
Čeprav je Alpska konvencija – 7. novembra bo praznovala dvajsetletnico – najbolj nazoren primer čezmejnega sodelovanja v alpskem prostoru, ji alpske države ne priznavajo pomena, ki si ga zasluži. CIPRA kot ena njenih ustanoviteljic zato zahteva več sredstev za njeno uresničevanje.

7. novembra 1991 so okoljski ministri osmih alpskih držav – Avstrije, Francije, Italije, Lihtenštajna, Monaka, Nemčije, Slovenije in Švice ter Evropske skupnosti – v avstrijskem Salzburgu podpisali Sporazum o varstvu Alp. Rojstvo Alpske konvencije je bil rezultat dolgoletnih priprav Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), ki kot uradna opazovalka ostaja tesno povezana z njenim uresničevanjem tudi v prihodnje. Danes, dve desetletji po podpisu, CIPRA alpske države in Evropsko unijo poziva, da se osredotočijo na pozitivne strani pogodbe in ji kot instrumentu sodelovanja s finančno podporo dajo novo življenje.

Omrežja, ki delujejo
Na podlagi mednarodnega sodelovanja so nastale pomembne mreže, denimo Omrežje občin „Povezanost v Alpah“, Mreža zavarovanih območij v Alpah (Alparc), društvo Alpsko mesto leta ali Mednarodni znanstveni odbor za raziskovanje Alp (ISCAR). Vse si vsakodnevno prizadevajo za uveljavitev trajnostnega razvoja, kot to predvideva Alpska konvencija, to pa, je prepričana CIPRA, dokazuje, da ima mednarodna pogodba velik potencial in je dobro izhodišče za čezmejno sodelovanje.

Medtem ko so omenjene mreže tesno povezane s prebivalstvom in s svojimi projekti uresničujejo načela trajnostnega razvoja, so se pogodbenice v zadnjih letih usmerile v izdelavo dokumentov in formuliranje resolucij. CIPRA, ki zastopa okoli sto organizacij in inštitucij v celotnem alpskem prostoru, je ministre vnovič pozvala k okrepitvi Alpske konvencije kot instrumenta trajnostnega razvoja in tudi predlagala, kako to storiti: alpske države morajo dati Alpski konvenciji z izvedbenimi projekti na lokalni ravni tako vsebino, da jo bodo prebivalci sprejeli in od nje imeli koristi.

Ni dovolj samo govoriti, treba je tudi ukrepati
Določiti bo treba začetne koncepte – tako je na primer med pogodbenicami Alpske konvencije nastal mednarodni projekt, ki kaže načine, kako Alpe spremeniti v nizkoogljično regijo. Da pa bi se lahko trajnostni razvoj v smislu Alpske konvencije uveljavil, so poleg politične volje potrebna tudi ustrezna denarna sredstva. „Čas je, da nedeljskim pridigam sledijo dejanja,“ je prepričan Andreas Götz, direktor CIPRE International. CIPRA ponuja roko sodelovanja in podpisnice Alpske konvencije poziva, naj 20. rojstni dan te evropske pogodbe obeležijo z izvajanjem številnih projektov v praksi. 

 

Za vprašanja vam je na voljo:
Andreas Götz, direktor, CIPRA International
+41 79 651 51 19, e-naslov