Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Želite totalni trg?

08.06.2010 / Martin Boesch
Kot ugotavlja ekonomski geograf Martin Boesch, so besede rast, inovacije in spremembe postale obrabljene fraze v besednjaku razvojnopolitične razprave. Zanj je odločilnega pomena vprašanje, kako na svetovni ravni doseči socialno in ekonomsko pravičnost.
Martin Boesch
Image caption:
profesor Martin Boesch poučuje ekonomsko geografi jo in politiko urejanja prostora na univerzi v St. Gallnu v Švici. V raziskovalnem delu se posveča predvsem transformacijskim procesom in prostorsko-razvojnim trendom, ki so se znašli na razpotju med metropolno regijo in periferijo. V letih 1994-2002 je predsedoval okoljski organizaciji pro natura Švica. © Martin Boesch
Vsako podjetje, gospodarska panoga ali regija išče na begu v prihodnost izhod iz krize. Zdi se, da se bo brez pogleda čez lasten plot račun dejansko izšel. Kaj pa, če bo rast nekaterih hitrejša kot rast drugih? Ali ne bodo razlike v takem primeru kljub navideznim izboljšavam postale še večje?
Ekonomska teorija predpostavlja, da odpiranje meja in intenzivnejši trgovinski odnosi prinašajo samo prednosti, saj naj bi se neomejena tržišča odpirala kar sama od sebe. Da je dosedanji notranji trg prav tako izpostavljen neomejeni konkurenci, je bilo prepogosto pozabljeno. Z globalizacijo se pojavlja tudi t.i. socialni damping: proizvodnja se seli tja, kjer so plače najnižje in okoljski predpisi najbolj ohlapni. Izmenjava pa je za vse gospodarske partnerje koristna le takrat, ko veljajo za vse jasna pravila tako glede okoljskih in socialnih standardov kot tudi kakovosti proizvodov in poštenih cen - in če so se le-ta tudi uveljavila.

Razlike so bodo povečale
Proizvodne in življenjske razmere niso povsod enako ugodne, ljudje tudi niso povsod enako dobro pripravljeni na spremembe. Ugodne lokacije si na vse načine prizadevajo, da bi svoje prednosti obdržale in jih še povečale. Pri tem metropole ne ravnajo trajnostno in živijo daleč prek svojih zmožnosti na račun širokega zaledja, kar obstoječa nesorazmerja prej krepi kot odpravlja.
Ekonomska doktrina trdi, da je trg tisti, ki določa cene. Po padcu berlinskega zidu vsi, ko bi nas vprašali: "Ali ste za totalni trg?", v en glas zavpili "Da!". Zamolčano pa je dejstvo, da kaže trg znamenja v skladu s kupno močjo. Kdor ničesar nima, trgu ne more slediti in tako se nesorazmerja stalno povečujejo. Trgi namreč niso dobrodelne ustanove, ampak brezobziren posel, pogosto kot ogromni stroj za prerazporeditev od spodaj navzgor, od periferije k središčem.

Kdo bo ukrotil divjega tigra?
Poslovni modeli za območja z neugodnimi naravnimi danostmi in slabo prebivalstveno strukturo ne smejo biti osredotočeni na blaženje izkrivljenih razmer na trgu z dopuščanjem izkoriščanja in drugih manipulacij, ki znižujejo stroške. Omenjeni modeli predstavljajo nespametno in netrajnostno kršitev načela sonaravnega razvoja. Podjetja in ustanove, ki so zgled za prihodnost, se lahko na periferiji uspešno razvijajo le, če je njihova strukturna zapostavljenost deležna stalnega uravnovešenja.
Žal pa ima trg z omenjeno uravnavo velike težave. Za kolektivno korist posameznik namreč praviloma ni pripravljen plačati; za skupne cilje se želijo žrtvovati le redki. Kaj pa, če se tudi kolektiv, torej politika, brani prevzeti v prihodnost naravnano nalogo, oziroma postaviti jasna pravila?
4. Kar velja za trg, konkurenco in rast, velja tudi za politiko: le-ta ni sama po sebi dobra ali slaba, odvisno je, kakšne konkretne odločitve sprejema. Ostaja vprašanje, ali je politika v dereguliranem in globaliziranem svetu sposobna ukrotiti divjega tigra, imenovanega "totalni trg"? Ali nam ostaja na voljo le samopomoč v pregledni neposredni bližini? To bi pomenilo priznanje poraza, izgubo vseh upov prosvetljene družbe in prehod v novi vek postmoderne anarhije.
shranjeno pod: Gospodarski krogotoki