Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Politika lokacijske konkurenčnosti na račun okolja

01.09.2020 / alpMedia
Slovenska vlada želi omejiti pravico civilne družbe do sodelovanja v postopkih odločanja v primeru spornih gradbenih projektov. Politiko spodbujanja privlačnosti lokacij za gospodarstvo na račun okolja pa vodijo tudi v drugih alpskih državah.
Image caption:
Nevarnost, da bo civilna družba izgubila pravico do soodločanja o velikih gradbenih projektih, je velika.

Potem ko se je slovenska vlada v senci pandemije koronavirusa odločila omejiti pravico nevladnih organizacij do soodločanja v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja za objekte z vplivi na okolje (PVO), je okoljsko gibanje Balkan River Defense maja organiziralo protestno akcijo, ki jo je na spletu podprlo več tisoč posameznikov, okoli 1000 pa jih je odšlo na ljubljanske ulice. Kritiko zaradi ravnanja vlade je izrazila tudi CIPRA Slovenija. »NVO ne nasprotujejo razvoju, kot se jim pogosto očita,« je povedala Špela Berlot, direktorica CIPRE Slovenija, »kot predstavnice civilne družbe zagovarjajo namreč interese lokalnih skupnosti.«

Pravica okoljskih organizacij do pritožbe kot pomembno sredstvo v pravni državi

V lihtenštajnskem parlamentu poteka razprava o morebitni omejitvi pravice okoljskih organizacij do vložitve pritožbe, ko gre za okoljska vprašanja. Prav ta predstavlja pomemben instrument pravne države, je opozorila Monika Gstöhl, direktorica CIPRE Lihtenštajn in Lihtenštajnske družbe za varstvo okolja (LGU): »LGU sodeluje v procesu oblikovanja projektov, ki bodo v skladu z zakonodajo in obenem prijazni do okolja in narave, pravna sredstva uporablja le redko in iz upravičenih razlogov.« V Švici so predlog za odpravo pravice okoljskih organizacij do pritožbe zavrnili na referendumu leta 2008.

V Avstriji je prejšnja vlada sprejela zakon o infrastrukturnih projektih posebnega javnega interesa (Standort-Entwicklungsgesetz), ki je začel veljati leta 2019 in nosilcem projektov omogoča, da v letu dni dosežejo sprejetje velikih infrastrukturnih projektov. Ker so določeni deli zakona v nasprotju z določbami direktive o presoji vplivov na okolje in previdnostnim načelom, je EU sprožila postopek za ugotavljanje neizpolnitve obveznosti iz pogodbe. Novela zakona o presoji vplivov na okolje je že leta 2018 uvedla poostrena merila za pogoje sodelovanja okoljskih organizacij v postopkih izdaje gradbenega dovoljenja: te morajo svoje delovanje v splošnem interesu dokazati prek finančne uprave, imeti morajo najmanj 100 aktivnih članov, krovne mreže pa najmanj pet članskih društev. »Društva se tako soočajo z občutnimi stroški in z veliko porabo časa,« je pojasnil Paul Kuncio, direktor CIPRE Avstrija.

Ovire za NVO

V Nemčiji pa so na tnalu nevladne organizacije, ki imajo status delovanja v javnem interesu. Zaradi sodbe nemškega zveznega finančnega sodišča so nevladne organizacije, kot sta Attac in Campact, leta 2019 ta status celo izgubile, s tem pa tudi možnost uveljavljanja davčnih ugodnosti, in to z utemeljitvijo, da njihovo delovanje ni politično nevtralno. V tej povezavi je vedno znova tema razprav tudi nemška okoljevarstvena organizacija Deutsche Umwelthilfe, je pojasnil Uwe Roth, direktor CIPRE Nemčija, in se vprašal, ali je varstvo okolja in narave danes sploh lahko politično nevtralno.

 

Viri in nadaljnje informacije:

balkangreenenergynews.com/slovenian-government-is-taking-rights-from-environmental-ngos/ (en), orf.at/stories/3141645/ (de), www.derstandard.at/story/2000110172899/eu-kommission-zerpflueckt-oesterreichisches-standortentwicklungsgesetz (de), lgu.li/artikel/einschraenkung-des-verbandsbeschwerderechts (de), www.wz.de/wirtschaft/gerichtsurteil-im-fall-attac-warum-die-deutsche-umwelthilfe-ihre-gemeinnuetzigkeit-nicht-so-leicht-verliert_aid-37321695 (de), www.welt.de/wirtschaft/article202284082/Campact-Gemeinnuetzigkeit-aberkannt-Steuervorteil-ade.html (de)