Novice
Regije zahtevajo novo strategijo za Alpe
10.07.2012
/
alpMedia
Delovna skupnost alpskih dežel je pred kratkim predstavila dokument o oblikovanju alpske makroregije. Ta poudarja sodelovanje na področju energije, prometa in kmetijstva ter omenja tudi sredstva podpore. O Alpski konvenciji pa ne izgublja ravno veliko besed.
Image caption:
Švicarski Bern ob zori, Alpe na obzorju. Makroregija bi vključevala tudi številna mesta v neposredni bližini Alp. © mafa/ pixelio.de
Alpski prostor naj bi v Evropi dobil pomembnejšo vlogo in to je tudi razlog, da o makroregionalni strategiji zdaj razpravljajo najrazličnejši akterji z območja Alp, med njimi tudi Delovna skupnost za alpske dežele (Arge Alp). Dva meseca pred Alpsko konferenco so regije svoje poglede o tem, kako si sploh predstavljajo makroregijo, zbrale v posebnem dokumentu.
Nova solidarnost med Alpami in metropolami, vladami in organizacijami
Makroregija mora regijam zagotavljati predvsem krepitev inovacij in konkurenčnosti na območju Alp. Preostale teme so voda, energija, okolje in podnebje, na drugi strani pa mobilnost in čezalpski promet. Strategija za alpski prostor naj bi pri tem "obravnavala interese gorskih območij kakor tudi medsebojne povezave gorskih območij s sosednjimi metropolami". Trajnostni razvoj Alp zahteva solidarnost med akterji v alpskem loku in metropolah, je prepričan Dominik Sigrist, predsednik Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA). Regije so zato tudi pozvale svoje vlade, naj v oblikovanje in proces vzpostavitve vključijo organizacije in mreže.
Za Alpsko konvencijo res ni prostora?
Seveda je pomembno tudi to, česar regije niso izpostavile - na 25 straneh omenjenega dokumenta namreč Alpska konvencija sploh ni omenjena in tudi v resoluciji ji je namenjena samo stranska vloga: avtorji dokumenta sicer pozdravljajo dejstvo, da želijo pogodbenice same sprejeti sklep na naslednji ministrski konferenci, in jih vabijo k dialogu. So se regije odpovedale Alpski konvenciji in jo razglasile za mrtev instrument? Seznam prednosti, ki jih prinaša makroregija, namreč beremo kot naštevanje pomanjkljivosti mehanizmov in inštitucij Alpske konvencije: makroregija zagotavlja pogoje za sodelovanje vseh vladnih ravni in organizacij v alpskem prostoru, prav tako omogoča lažje sodelovanje med državami članicami EU na eni ter Lihtenštajnom, Monakom in Švico na drugi strani. V razpravi o alpski makroregiji pa na Alpsko konvencijo niso vsi pozabili. "Zaradi svoje vsebine je Alpska konvencija edinstvena mednarodna pogodba," pojasnjuje Siegrist in nadaljuje: "In kar je bilo na tej podlagi doseženo, mora postati minimalni standard za varstvo in trajnostni razvoj tudi v širši alpski regiji."
Viri in več informacij na: www.argealp.org/presse-publikationen (de), www.cipra.org/sl/zamedije
Nova solidarnost med Alpami in metropolami, vladami in organizacijami
Makroregija mora regijam zagotavljati predvsem krepitev inovacij in konkurenčnosti na območju Alp. Preostale teme so voda, energija, okolje in podnebje, na drugi strani pa mobilnost in čezalpski promet. Strategija za alpski prostor naj bi pri tem "obravnavala interese gorskih območij kakor tudi medsebojne povezave gorskih območij s sosednjimi metropolami". Trajnostni razvoj Alp zahteva solidarnost med akterji v alpskem loku in metropolah, je prepričan Dominik Sigrist, predsednik Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA). Regije so zato tudi pozvale svoje vlade, naj v oblikovanje in proces vzpostavitve vključijo organizacije in mreže.
Za Alpsko konvencijo res ni prostora?
Seveda je pomembno tudi to, česar regije niso izpostavile - na 25 straneh omenjenega dokumenta namreč Alpska konvencija sploh ni omenjena in tudi v resoluciji ji je namenjena samo stranska vloga: avtorji dokumenta sicer pozdravljajo dejstvo, da želijo pogodbenice same sprejeti sklep na naslednji ministrski konferenci, in jih vabijo k dialogu. So se regije odpovedale Alpski konvenciji in jo razglasile za mrtev instrument? Seznam prednosti, ki jih prinaša makroregija, namreč beremo kot naštevanje pomanjkljivosti mehanizmov in inštitucij Alpske konvencije: makroregija zagotavlja pogoje za sodelovanje vseh vladnih ravni in organizacij v alpskem prostoru, prav tako omogoča lažje sodelovanje med državami članicami EU na eni ter Lihtenštajnom, Monakom in Švico na drugi strani. V razpravi o alpski makroregiji pa na Alpsko konvencijo niso vsi pozabili. "Zaradi svoje vsebine je Alpska konvencija edinstvena mednarodna pogodba," pojasnjuje Siegrist in nadaljuje: "In kar je bilo na tej podlagi doseženo, mora postati minimalni standard za varstvo in trajnostni razvoj tudi v širši alpski regiji."
Viri in več informacij na: www.argealp.org/presse-publikationen (de), www.cipra.org/sl/zamedije
Instagram
LinkedIn