Zadnja desetletja materialne vrednote postajajo vse pomembnejše, s tem pa tudi poraba virov in obremenitve okolja. Švicarska okoljska psihologinja in vodja projektov pri econcept Annette Jenny tukaj prepoznava družbene, kulturne, socialne in individualne gonilne sile. »Hitri avtomobili, dizajnerska moda … obenem pa gre tudi za sredstvo, s katerim se ustvarja pripadnost,« je pojasnila na letni strokovni konferenci Mednarodne komisije za varstvo Alp (CIPRA), ki je 25. in 26. septembra potekala 2015 v Ruggellu v Lihtenštajnu.  

S konferenco, ki je letos potekala pod sloganom Naredi spremembo – da ne ostane le pri dobrih namenih, je CIPRA svojo pozornost osredotočila na pomen, ki ga ima okolju prijazno vedenje, in na vprašanje, kako lahko na to vplivamo kot posamezniki in družba. »CIPRA je dejansko pogumna,« je delovanje organizacije komentiral Helmuth Kindle, vodja krajevnega urada za okolje. »Nič ni  težjega kot spreminjanje vedenja ljudi.«

Hoteti, moči, ukrepati

Kaj pa mi bodo prinesle spremembe, je vprašanje, ki spremlja vsako potencialno dejanje. Poleg sebičnih motivov so tukaj še socialni in moralni motivi. Tako se sprašujemo, kako se bodo odzvali drugi. Bo moj prispevek imel kakšno korist? Seveda samo dobra volja ni dovolj. »Vsi smo nedosledni,« je prepričana Anette Jenny. Le 15 odstotkov ljudi uresniči zastavljene cilje. Na tej točki pa že nastopi politika. »Potrebujemo namreč okvirne pogoje, ki bodo spodbujali okolju prijazno vedenje in odstranjevali ovire.« Pomembno je tudi spoznanje, da je lahko koristen tudi prispevek posameznika. »Ljudje se morajo počutiti kot del velike skupnosti.«

Hrepenenje po preprostem življenju

Vedno več ljudi išče srečo v preprostem življenju – ne le zaradi ekoloških, temveč tudi zaradi osebnih, etičnih ali duhovnih razlogov. Pa uspejo najti srečo? Annette Jenny je preverila različne študije. Večina ljudi začne manj delati in manj trošiti, dobrine, ki jih potrebuje, si med seboj izmenjuje ali pa si jih sposodi. Ti ljudje živijo bolj umirjeno, imajo več časa in kakovostnejše socialne stike. Ponosni so, počutijo se samostojne in učinkovite. Negativni dejavniki pri tem so kritične pripombe znancev, občutki krivde v odnosu do otrok ali občutki osamitve. 

Alpske države porabijo več, kot jim pripada

Medtem ko je Anette Jenny prepričana, da lahko do sprememb v vedenju pridemo le na prostovoljni osnovi, je Karmen Mentil iz avstrijskega Werfenwenga na konferenci zastopala mnenje, da je treba politične smernice postaviti tako, da bodo ljudje prisiljeni ravnati okolju prijazno. Naj bo tako ali drugače – za spremembo lastnega vedenja in za spodbujanje sprememb v družbi je nujno potrebna vztrajnost. »Te pa se je treba naučiti,« je prepričana Jenny. 

Vsak prebivalec našega planeta naj bi na leto porabil dve do tri tone ekvivalenta CO₂, če naj bi svetovno podnebje ostalo v ravnovesju, a poraba v alpskih državah je dvakrat do trikrat večja. Koncepti, kot so ekološki odtis ali 2000-vatna družba, ponazarjajo lastno porabo. Njihova pomanjkljivost je v tem, da so naravnani dolgoročno. »Zato se zdi, da nam ne bo uspelo,« pove Anette Janny.

Uspešen dan je vreden sto točk

Kako lahko porabo zmanjšamo v majhnih korakih, pa so udeležencem ruggellske konference predstavili mladi, ki sodelujejo pri projektu CIPRE Youth Alpine Express. Zakaj sodeluje pri projektu, je Maria Marchl pojasnila z besedami: »Želim si, da bi alpski prostor ohranili tudi za naslednje generacije.« 23 mladih iz vseh alpskih držav, ki potujejo zavestno in podnebju prijazno, se je udeležilo štirih dogodkov na območju Alp, med njimi konference v Ruggellu. Lastno porabo CO₂ ne obračunavajo na letni ravni, temveč za vsak dan posebej. Za vsako opravljeno dejavnost (prehranjevanje, potovanje, uporaba prhe ipd.) in za vsak izdelek (jabolka, kava, računalniška igra na prenosnem telefonu ipd.) prejmejo določeno število točk, pri tem pa ne bi smeli porabiti več kot sto točk na osebo in na dan. Študentka iz Zgornje Bavarske je zato pripotovala z vlakom, potovanje pa razdelila na dva dneva.

Projekt Youth Alpine Express je finančno podprlo nemško Zvezno ministrstvo za okolje, varstvo narave, gradnje in varstvo reaktorjev in program Erasmus+. »Pomembno je, da se predstavniki politike in gospodarstva čim pogosteje soočijo s trenutnimi spremembami, da bi se lahko take vodilne pobude uspešno širile,« se je o projektu pohvalno izrazila Claire Simon, direktorica CIPRE International.   

Za vprašanja sta vam na voljo

Claire Simon, direktorica CIPRE International, tel. +423 237 53 53, e-naslov, in

Barbara Wülser, odgovorna za področje odnosov z javnostmi, CIPRA International, tel. +423 237 53 11, e-naslov.