A kljub temu naravno pogozdovanje na nekdanjih pašnikih še danes poteka izredno počasi. Najprej so za to okrivili previsok stalež divjadi, znanstveniki z baselske univerze pa so sedaj postavili hipotezo, po kateri bi bil lahko razlog za nastale razmere pomanjkanje gliv, ki žive v sožitju (mikoriza). Drevesa v švicarskih gozdovih živijo vedno v sožitju z glivami. Raziskave so tako pokazale, da so bile korenine dreves poraščene z določeno vrsto gliv, ki se v sosednjem gozdu ni več pojavljala in katerih izvor najprej ni bil jasen. Znanstveniki so nato ugotovili, da se z glivami prehranjujejo gamsi, trose gliv pa so našli tudi v njihovih iztrebkih, zato domnevajo, da so prav kopitarji tisti, ki spodbujajo širjenje in rast dreves.
Vir: www.biodiversity.ch/services/ibs/detail (de)