V Sloveniji se planine vse redkeje uporabljajo za sezonsko pašo živali, kjer pa planine s pašo še obstajajo, se na njih pasejo živali, ki so sicer ekonomsko donosnejše, a za ohranjanje kulturne pokrajine manj koristne. Posledica je zaraščanje pašnih planin. Namen avstrijsko-slovenskega projekta ALPA je zato ponovna oživitev planin, to pa naj bi dosegli z izvajanjem socialno-ekonomskih analiz, s pripravo predlogov za trajnostno upravljanje planin in z zagotavljanjem pomoči pri trženju izdelkov s pašnih planin. Vsa projektna območja ležijo znotraj območij Natura 2000.
Z zaraščanjem se spoprijemajo tudi v švicarski dolini Engadin, kjer dijaki in uslužbenci podjetij sodelujejo v akcijah sekanja zarasti na dragocenih suhih traviščih. Organizacija Pro Terra Engiadina sodeluje prav v ta namen z različnimi občinami. Kako to dejansko poteka v praksi, pa si je mogoče ogledati na primeru Ramoscha v kratkem filmu Za skalnega puščavarja in močerada.
Drugo pot pri ohranjaju biotske raznovrstnosti pa so že pred leti ubrali na območju Gottharda. Tu je predvsem zelena jelša tista, ki spodriva druge vrste. Škodljiva je tudi za gospodarjenje z vodnimi viri, saj so raziskovalci uspeli dokazati, da je izhlapevanje vode na rastiščih zelene jelše do 20 odstotkov večje, podtalnica pa je obremenjena z nitrati. Strokovnjaki so tudi ugotovili, da engadinske ovce, stara avtohtona pasma domačih živali, izredno rade obžirajo lubje zelene jelše: zaradi glodanja vejevja se grmi posušijo.
Viri in več informacij na: www.projektalpa.si, www.tagesanzeiger.ch/wissen/natur (de), www.alpine-ecological-network.org