Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Turistična politika pod drobnogledom: ali se sredstva uporabljajo trajnostno?

12.07.2007 / CIPRA Deutschland e.V.
Ko je subvencioniranje neke gospodarske panoge tako intenzivno, kot se to kaže v turizmu, potem ima država pravico in dolžnost, da kot pogoj za dodelitev sredstev določi upoštevanje meril trajnostnega razvoja. V ta namen vsebuje Protokol o izvajanju Alpske konvencije na področju turizma ustrezen instrument.
Image caption:
Zlasti v alpskem prostoru je neokrnjena narava pogosto osnova za ustvarjanje regionalne dodane vrednosti, zato je treba sredstva podpore nameniti le projektom, ki si prizadevajo za ohranjanje narave in krajine. © CIPRA International
V 6. členu omenjenega protokola se pogodbenice zavezujejo, da bodo na področju turizma "kolikor je mogoče" spodbujale projekte, ki varujejo krajino in so sprejemljivi za okolje. Obstoječe strukture na področju intenzivnega turizma je treba pri spodbujevalnih ukrepih prilagoditi "ekološkim zahtevam", nove strukture pa razvijati v skladu s cilji protokola o turizmu. Okrepiti je treba konkurenčno sposobnost sonaravnega turizma. Kdor pa bo želel preveriti, kako v praksi dejansko poteka izvajanje vseh teh daljnosežnih dogovorov, bo moral biti zelo vztrajen: alpski turizem nima koristi le od neposrednih programov subvencioniranja turističnega razvoja, npr. investicijske podpore turističnim podjetjem iz strukturnih skladov in skladov za spodbujanje gospodarstev; prav tako ima koristi tudi, denimo, od programov podpore za nego kulturne krajine, subvencioniranja velikih športnih prireditev in lokalnega javnega prometa. Istočasno dodeljujeo subvencijska sredstva tudi organi na različnih ravneh, ki segajo od lokalne prek regionalne in nacionalne ravni do EU. Da postane zadeva še zapletenejša, je treba upoštevati tudi dejstvo, da je program podpore neučinkovit, če sredstev ni. Tako je bila iz finančnih razlogov odložena nujno potrebna posodobitev voznega parka turistično pomembne bavarske gorske železnice od Münchna do Bavarskih Alp, medtem ko so bile za več milijard vreden prestižni projekt hitrega vlaka Transrapid do münchenskega letališča rezervirane ogromne vsote subvencijskih sredstev.

Gospodarski interesi proti okoljevarstvu
Največji delež spodbujevalnih ukrepov v turizmu predstavlja del splošnih usmerjenih strukturnih, gospodarskih, zaposlitvenih in infrastrukturnih spodbujevalnih programov. Še posebej pomembni za alpski turizem so evropski strukturni skladi. Ustrezne smernice za spodbujanje turizma sicer predpisujejo, da je treba "pri pripravi programov in projektov upoštevati varstvo okolja z vidika spodbujanja trajnostnega razvoja". V praksi pogosto prihaja do konfliktov s cilji drugih politik, kjer nad okoljskimi vidiki prevladujejo ekonomski interesi: tako se npr. na Bavarskem snežni topovi, ki jih uporabljajo za velike športne prireditve, ne subvencionirajo le s sredstvi evropskih strukturnih skladov, temveč tudi s sredstvi iz programa EU za spodbujanje podeželja (LEADER+). V Italiji je bila gradnja različnih prog za smučarsko svetovno prvenstvo v Bormiu l. 2005 subvencionirana z državnimi sredstvi celo na območju samega narodnega parka Stelvio/Stilfser Joch, o nadaljnji razširitvi pa razprava še teče.

Trajnostni razvoj le obrobnega pomena
Vendar pa tudi politika spodbujanja turizma v ožjem smislu pogosto ne vsebuje okoljskih meril ali pa so ta oblikovana le površno. V Avstriji je bila za izvajanje dodeljevanja finančne podpore za turistični sektor na državni ravni zadolženo podjetje ÖHT (Avstrijska banka za hotelirstvo in turizem), v katerem so združene velike avstrijske banke. Seznam meril za dodeljevanje sredstev podpore je sicer dolg 200 strani, vendar so okoljska merila in merila trajnostnega razvoja le bežno zastopana. Tako je npr. za gradnjo hiš sicer predpisana toplotna izolacija, za snežne topove se uporablja le čista voda in maziva za vlečnice je treba odstraniti v skladu s pravili stroke, a jasne določbe o subvencioniranju projektov, katerih cilj je varstvo krajine in okolja, kot je bilo dogovorjeno v protokolu o turizmu, ne obstajajo. V občutljivi krajini visokogorja strokovno odstranjevanje maziv pač ne more imeti enakega mesta kot državne subvencije, ki jih prejme smučarska infrastruktura. Sicer pa subvencioniranje gradnje naprav za umet-no zasneževanje v skladu s poročilom ÖHT v Avstriji upada iz enega samega razloga: ker je že 80 % smučarskih prog v Avstriji umetno zasneženih, je prišlo do zasičenosti naložb.

Miselnost se je začela spreminjati
V Franciji so začeli politiko subvencioniranja turistične dejavnosti spreminjati vsaj na regionalni ravni . Medtem ko je departma Isčre vse do leta 2003 namenjal visoka sredstva smučarskemu turizmu, so politiko dodeljevanja sredstev podpore na področju turizma sedaj začeli uvajati tudi v druge turistične panoge. Izdelali so nove usmeritve delovanja v turizmu, ki je usmerjeno v trajnostni razvoj. Od takrat se subvencije namenjajo le še maloštevilnim trajnostnim objektom smučarske infrastrukture - tudi zaradi podnebnih sprememb. Več kot polovica proračunskih sredstev, določenih za finančno pomoč, se sedaj namenja za izvajanje drugih ukrepov, ki se ocenjujejo tudi z vidika izpolnjevanja okoljskih meril. Za tako ravnanje so se odločili tudi v departmaju Savoja: način spodbujanja turizma se mora spremeniti tako, da so sredstev podpore deležne raznolike oblike celoletnega turizma. Tudi v tem primeru bi morale smernice spodbujanja turističnega razvoja upoštevati merilo sprejemljivosti za okolje.

Smer, ki obeta uspeh
V Švici obstaja la malo programov, ki bi bili posebej prilagojeni za dodeljevanje sredstev finančne podpore na področju turizma. Eden od njih je program Innotour, ki pri dodelitvi sredstev določenemu projektu zahteva, da "ta upošteva obstoječe okoljske standarde in da prispeva k trajnostnemu razvoju". Projekti, katerih vplivi so škodljivi za okolje, so dosledno izločeni. Poudariti je treba tudi pohvalno dejstvo, da so podatki o subvencijah dostopni vsakomur in objavljeni na spletnem naslovu www.inno-tour.ch. Tako je mogoče tudi preveriti, ali so bila postavljena merila upoštevana v vseh primerih. V drugih alpskih državah, npr. v Avstriji in Nemčiji, je zagotavljanje finančne pomoči za področje turizma s sredstvi davkoplačevalcev še vedno zaupna zadeva - sklicujoč se pri tem na določbe o varstvu osebnih podatkov. Za švicarski turizem so poleg tega pomembni instrumenti regionalne politike, s pomočjo katerih so bile doslej subvencionirane številne zasebne naložbe, denimo žičnice in vzpenjače. Prihodnja "Nova regionalna politika" subvencioniranja naložb v posamezna podjetja ne predvideva več, namesto tega pa naj bi v prihodnje sredstva pogosteje prejemale inovativne regije. Eden od načinov, kako se vključiti v konkurenčni boj med regijami, je določitev naravnega parka.
Potencialnim regijam z naravnimi parki so bila obljubljena sredstva podpore v višini 10-12 mio. CHF, zato je verjetno, da bo posledica izvajanja "Nove regionalne politike" v nekaterih švicarskih regijah rast inovacij na področju naravnega turizma. Taka zasnova bi lahko pozitivno vplivala na prihodnji razvoj, kajti prav na alpskem območju neokrnjena narava in krajina pogosto predstavljata izhodišče za ustvarjanje dodane vrednosti na regionalni ravni, o čemer pričajo številni projekti.

Kljub vsemu bo treba še marsikaj storiti...
Cilj nemške politike turističnega razvoja je predvsem zagotavljanje finančne podpore srednje velikim gospodarskim organizacijam in dosledna finančna podpora večjih infrastrukturnih ukrepov. Leta 2005 so na Bavarskem odpravili prepoved subvencioniranja naprav za umetno zasneževanje z državnimi sredstvi, ki je do tedaj veljala za zgledno. Bavarske smernice o spodbujanju turistične dejavnosti za projekte v javnem sektorju sploh ne vsebujejo okoljskih meril, v smernicah za zasebno gospodarstvo pa najdemo omejitev, na podlagi katere je mogoče spodbujati le investicijske projekte, ki so v skladu z "okoljevarstvenimi interesi". Vlade posameznih okrožij, ki so pristojne za dodeljevanje subvencijskih sredstev, namreč izhajajo iz načela, da je vsak projekt, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, tudi sprejemljiv za okolje. Rezultat tega je, da postanejo smernice zaradi tega brezpredmetne. Novi program posebnih sredstev podpore za turistično dejavnost pa okoljskih meril sploh ne vsebuje.

…preden se bo v praksi začela uresničevati Alpska konvencija
Ta kratek in nepopoln pregled jasno kaže, da v vseh alpskih državah obstajajo turistični projekti, ki so sprejemljivi za okolje in katerih izvajanje se sofinancira z javnimi sredstvi. Vendar pa skorajda ni programa podpore, ki bi zagotavljal, da bodo "kolikor je mogoče, spodbude deležni projekti, ki varujejo krajino in so sprejemljivi za okolje", kot je to določeno v protokolu o turizmu. Spodbujanje turizma pogosto prispeva k poslabšanju osnove trajnostnega razvoja. V vseh pogodbenicah Alpske konvencije bo treba v tem oziru storiti še marsikaj. Prvi korak k rešitvi nastalega problema bi bilo podrobno preverjanje združljivosti politike spodbujanja turizma s cilji trajnostnega razvoja v vseh alpskih državah. Kajti državne spodbude je mogoče utemeljiti le, ko prispevajo k uresničevanju trajnostnega razvoja.

Thomas Frey, Andreas Güthler, CIPRA Nemčija