V avstrijskem Feldkirchu bo v prihodnje promet potekal podzemno. Z izboljšanim pretokom prometa se bo še povečalo število motornih vozil, ki bi z avstrijske avtoceste A14 skozi Lihtenštajn vozila na švicarsko avtocesto A13. Načrtovani mestni predor se v smislu prometnega protokola Alpske konvencije šteje za cesto višjega reda in zato do gradnje ne bi smelo priti.

V projektni dokumentaciji pa je kot merilo, s katerim je zanikana uporabljivost Alpske konvencije, navedeno, da namen gradnje mestnega predora ni izboljšanje čezalpskega prometa. Dokumentacija o presoji vplivov na okolje ne vsebuje prometne študije, ki bi bila usklajena z Alpsko konvencijo in ki je potrebna za ovrednotenje projekta. Načrtovalci sicer trdijo, da predora, kjer bo hitrost omejena na 50 km na uro, predviden pa je tudi centralni krožni promet, ni mogoče uvrščati k cestam višjega reda, a iz strokovnega mnenja pravne službe Alpske konvencije jasno izhaja, da je lahko za klasifikacijo odločilen že sam vpliv prometa, v tem primeru izboljšanje povezave med cestami, ki so nedvoumno višjega reda. Pot od avstrijske do švicarske avtoceste bo z izvedbo tega projekta poenostavljena in krajša. Prebivalci Lihtenštajna bodo zaradi pričakovanih prometnih zastojev izpostavljeni hrupu in onesnaževalom zraka, pri čemer bodo regulativne dovoljene vrednosti presežene. Izkušnje namreč kažejo, da večje število cest in boljše ceste privabijo več prometa. To pa je v nasprotju s trajnostnimi zahtevami, ki izhajajo iz Alpske konvencije.

Namesto da bi probleme reševali, ustvarjamo nove. Zaželena je trajnostna rešitev, pri kateri ne bo poražencev. In taka obstaja – s širitvijo železniškega prometa v Feldkirchnu in Lihtenštajnu bodo ljudje svoj cilj dosegli tudi brez predora in pri tem vnovič mirno globoko zadihali.

Monika Gstöhl

začasna direktorica CIPRE Lihtenštajn in Lihtenštajnske družbe za varstvo okolja