Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Sporočila za medije

Gorski svet pod vedno večjimi pritiski

15.08.2021
Ogenj v Alpah je tradicionalni dogodek mednarodne mreže CIPRA. Ogenj, ki je nekoč na vrhovih opozarjal na bližajočo se nevarnost, danes simbolno kliče k soočenju z razvojnimi in okoljskimi problemi v Alpah. Tradicionalno poteka vsako drugo soboto v avgustu. Prvi je bil izveden že l. 1986, v Sloveniji ga imamo od l. 2004. Dogodku se pridružujejo tudi druge naravovarstvene organizacije v Alpah (Društvo za naravo Jalovec, planinska društva).
Image caption:

Konec prejšnjega leta je v javnost prišla novica o načrtih za elektrifikacijo Kredarice. Gre za simptom veliko širše in vedno resnejše problematike, na katero naravovarstveniki opozarjajo že desetletja: nižanje gora oziroma njihovo prilagajanje merilom, ki veljajo v nižinah. CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp, je zato v okviru letošnjega Ognja v Alpah odprla razpravo o izzivih gorskega sveta.

Gorski svet, kakršnega poznamo in kakršnega bi po veljavni zakonodaji in sprejetih mednarodnih dokumentih morali ohranjati, izginja. Temu v veliki meri botruje prilagajanje turistične ponudbe pritiskom potrošniške družbe, pomanjkanje tvornega sodelovanja med pristojnimi odločevalci in pomanjkanje politične volje. Izr. prof. dr. Matej Ogrin, predsednik CIPRE Slovenija, je zbrane nagovoril in odprl razpravo – za njeno izhodišče so nam služili zaenkrat ustavljeni načrti elektrifikacije Kredarice.

Mag. Jože Knez z Agencije RS za okolje je komentiral načrte elektrifikacije Kredarice in pojasnil okvir širitve meteorološke postaje na njej – tam namreč izvajajo neprekinjene meritve že od l. 1956. Poudaril je, da so imeli velike težave z zagotavljanjem razumnega standarda na meteorološki postaji, zato so začeli projekt njene prenove in širitve, hkrati pa tudi preverili možnost izvedbe vkopanega električnega voda na Kredarico. Tam elektriko trenutno pridobivajo z dizelskimi agregati, sončnimi celicami in vetrnicami. Menijo, da bi bil tak poseg koristen z ekološkega vidika. Pri Elektro Gorenjska so ocenili, da je možno izvesti elektrifikacijo z vkopanim vodom iz Krme, kjer je že transformatorska postaja. Izvedba projekta je bila ocenjena na 2.500.000 €, zato so jo opustili. Za elektrifikacijo je bilo zainteresirano tudi Planinsko društvo Ljubljana Matica, ki upravlja s planinskim domom na Kredarici.

Image caption:

Mag. Borut Peršolja je poudaril, da so se v stoletju in četrt organiziranega gorniškega delovanja oblikovali dobri običaji in navade, po katerih se ravna slovensko gorništvo.  Poudarjanje razlik med dolino in goro, kar je temelj gorniškega turizma, ne pa zmanjševanje razlik, kar pričakuje pohodniški turizem pod krinko zelenega turizma, številni (zlasti tuji) obiskovalci gora cenijo. Zeleni turizem ne pomeni vselej naravovarstvenega turizma ali z gorsko naravo usklajene gospodarske dejavnosti. Zato je potreben dialog vseh, ki sooblikujemo dogajanje v gorah – obiskovalcev, skrbnikov gorniške infrastrukture, lastnikov zemljišč in odločevalcev.

Mag. Jana Vidic, z Ministrstva za okolje in prostor, sektorja za ohranjanje narave je spomnila, da se je družba se je že odločila za varovanje gorskega sveta (Zakon o Triglavskem narodnem parku). Opozorila je, da so to okviri, ki jim moramo prilagajati svoja ravnanja in ne obratno – spreminjati že dogovorjenega. »Družba je polna besed, kakršne so »zeleno«, »trajnostno« in čas je, da visokogorje postane vzorčni primer, kako to besedo udejanjamo. Določiti moramo aksiome trajnosti. Dogovore mora odražati v turistična strategija,« je zaključila.

Sonja Rozman, Zavod RS za varstvo narave je poudarila, da smo ljudje smo v visokogorju gostje, zato se mu moramo prilagajati mi in ne obratno. Podčrtala je, da je visokogorje že zdaj preobremenjeno in da se vplivi kažejo na različnih točkah. Sklenila je, da če želimo visokogorje ohranjati, bo v razvoju potrebno narediti naslednji korak: ta ne bo v smeri širitve ponudbe, temveč v smeri varčevanja in zmernosti. »Energente in vire, ki jih koristimo v visokogorju, pridobivamo drugod, zato moramo za resnične vplive na naravo gledati širše.«

Miro Eržen s Planinske zveze Slovenije je povedal, da smo pri razvoju turizma in gradnji planinskih koč glede na pretekle paradigme prišli do točke, ko vse to zahteva ponovni premislek: »Pričakujemo, da bomo v razpravi vseh deležnikov postavili vodilo pri obnašanju in upravljanju občutljivih območij ter prišli do ustreznega kompromisa med varovanjem in upravljanjem takega prostora.«

»Človek je v gorskem prostoru prisoten že tisočletja, v zadnjem stoletju pa mnogo bolj opazno, tudi z drugimi aktivnostmi in vlogami,« je nadaljevala Saša Roškar za Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Poudarila je, da bo potrebno premisliti in se dogovoriti o nosilnih kapacitetah okolja: »Vrednote tega sveta je namreč potrebno komunicirati in doseči širok konsenz, glede vprašanja, kaj nam je v prostoru dragoceno.«

Miro Kristan s Posoškega razvojnega centra se je spraševal, kaj je »razvoj«: »Razvoj je družbeni dogovor, ki temelji na spoštovanju zakonodaje in celovitosti presoje legitimnih pobud. Infrastrukturo, sploh v občutljivih območjih, je potrebno načrtovati konzervativno in na način, ki presega trenutne modne trende.«

Svojo zaskrbljenost je izrazil tudi Aleš Zdešar z Javnega zavoda Triglavski narodni park: »Visokogorje narodnega parka je območje, kjer ima varstvo narave in kulturne dediščine absolutno prednost, čemur se mora prilagoditi tudi doživljanje tega prostora. Upravljalec parka ima dovolj instrumentov za prepovedovanje tovrstnih posegov. Nima pa dovolj vzvodov za vplive na sistemske politike drugih resorjev in lokalnih politik (promet, turizem).«

Posvet smo zaključili z daljšo razpravo o nadaljnjem reševanju opredeljenih izzivov. Poleg nujnosti spoštovanja okvirov veljavnih zakonov in pogodb, boljšega medsektorskega sodelovanja smo poudarili tudi nujnost ugotavljanja ter uveljavljanja pomena nosilnih zmogljivosti gorskega prostora.

 

V soboto so zagorele še bakle in luči

Drugi del letošnjega Ognja v Alpah s simbolnim prižigom bakel je letos potekal na Zabreški planini, v soboto, 14. 8. 2021. S svojo akcijo so se nam pridružili tudi člani Društva za naravo Jalovec, ki so na večer istega dne prižgali lučke na Vošci, Dovški babi in Visoki Ponci.

Prižig ognjev na Zabreški planini

Image caption: