Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Kraljica žuželk

30.03.2020 / Maya Matthias, CIPRA International
Marljivost, solidarnost, čistost. Čebele in njihove družine so ljudem že od nekdaj svetel zgled kreposti. Njihov pomen se od davnih let do danes odraža v naši zgodovini, jeziku in kulturi.
Image caption:
(c) Danilo Bevk

Francoski pregovor tako pravi, da je ena sama čebela boljša kot tisoč komarjev, torej je bolje imeti žličko medu kakor lopato blata. Besede priliznjenega človeka, ki drugemu maže med okoli ust, tudi ne pomagajo vedno. In če je kdo uspešen proti pričakovanjem, v Sloveniji pravijo, da mu je sekira padla v med. Marljiva čebela je podoba delavnega in koristnega človeka, medena sladkoba pa obljublja srečo in nagrado. Znamenita neolitska upodobitev človeka, ki je splezal na drevo in z roko sega v duplo votlega drevesa, da bi nabral med divjih čebel, medtem ko mu okoli njega rojijo čebele, je nastala na steni jame na vzhodu Španije v kameni dobi od 10.000 do 6.000 let pred n. št.. Gre za eno najstarejših pričevanj o odnosu med človekom in čebelo. Stari Egipčani so čebelo častili kot božansko bitje, ki se je rodilo iz zlatih solz boga sonca Raa in v egiptovski mitologiji premaga mejo med življenjem in smrtjo. V srednjem veku je delovna morala neutrudnih čebel botrovala kot zgled duhovnemu življenju samostanskih redov, čebelnjak je postal metafora za krščansko skupnost, ljudje pa so verjeli, da so potomci čebel deviško spočeti in da jih čebele pobirajo s cvetov – v krščanstvu je bila zato čebela simbol čistosti, neomadeževanosti in Matere Božje.V antiki je čebelji panj veljal za politični zgled in je pomenil naravno razlago monarhije. Raziskovalci so dolgo verjeli, da čebelam vlada čebelji kralj. Čebele delavke so veljale za nesebične, ponižne in neomadeževane. Ravno tako morajo ljudje ubogati monarha in marljivo delati za blaginjo države. Táko idealno sliko patriarhalne oblasti je skazilo odkritje čebelje matice v 17. stoletju. Trot je veljal za lenega in je v času francoske revolucije postal sinonim za privilegirano in brezdelno plemstvo. Ko se je leta 1804 Napoleon samooklical za cesarja, je čebelo izbral za heraldično žival in se tako ogradil od lilije, ki je bila znak strmoglavljenih kraljev iz rodbine Burbonov.

Leta 1912 je Waldemar Bonsels objavil svoj roman Prigode čebelice Maje (Die Biene Maja und ihre Abenteuer) in v njem povezal ljubezen do narave in biologijo s teorijo države in ljubeznijo do domovine. Pustolovščin in spoznavanja sveta željna čebelica se požrtvovalno vrne nazaj v domači čebelnjak, da bi svojo družino posvarila pred grozečim napadom sršenov. Knjiga je postala velika prodajna uspešnica, priljubljena je bila zlasti med vojaki v prvi svetovni vojni. Leta 1975 je čebelica Maja osvojila otroke v nemško-avstrijsko-japonski animirani seriji ter mladim in starim približala svet žuželk. Priljubljena čebelica Maja se je vrnila leta 2013, ko je v duhu digitalne dobe izšla v novi podobi, in sicer kot računalniško animirana serija v tridimenzionalni tehniki in z opazno vitkejšimi čebelami. Navsezadnje je čebela simbol tudi v današnji pop kulturi. V filmih in na televiziji ima voditeljica posameznega družbenega okolja vzdevek Queen B, kraljica čebel, in tako uteleša stereotip privilegirane, lepe in priljubljene ženske, ki sočasno manipulira in ustrahuje – je kot čebela, saj ima med in želo.


Vir in nadaljnje informacije: www.cipra.org/alpe-na-odru

shranjeno pod: Kultura, Alpe na odru, čebela