Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Sporočila za medije

Kulturna blaginja za Alpe

31.10.2019
Osrednja tema letne strokovne konference CIPRE Alpe kot kulturna delavnica, ki je konec oktobra potekala v Altdorfu/CH, je bila kultura in pomen, ki ga ima kultura kot »osnova za kakovostno življenje« in »podlaga vsemu«. Več kot 100 udeležencev iz vseh alpskih držav je tako črpalo navdih za temeljit razmislek o konferenčni temi, si med seboj delilo svoje izkušnje in sodelovalo tudi pri ustvarjanju kulture.
Image caption:

Alpe so pisan mozaik zgodb, ljudi in tradicij. »Priložnosti, ki jih daje alpski prostor, je treba zaznati in ljudi opogumiti, da izkoristijo široko svobodo tega prostora,« je na letošnji konferenci, ki je z naslovom Alpe kot kulturna delavnica 25. in 26. oktobra 2019 v organizaciji CIPRE International in CIPRE Švica potekala v Altdorfu/CH, v svojem predavanju opozoril Giovanni Netzer. Intendant Gledališkega festivala Origen v Riomu/CH deluje na področju kulture v obrobni graubündenski regiji, odmaknjeni od etabliranih prostorov in zunaj tradicionalnih kulturnih inštitucij. »Standardizacija v mestih je neverjetno napredovala,« je poudaril Netzer na konferenci, ki jo je tokrat obiskalo več kot 110 ljudi. »Gledališču odmaknjeni prostori, kot jih ponujajo Alpe, omogočajo nove pristope.«

Prepletenost okolja s kulturo

Zakaj se okoljska organizacija, kot je CIPRA, sploh ukvarja s kulturo, je bilo vprašanje, na katero je odgovorila Katharina Conradin, predsednica CIPRE International: »Kultura je podlaga za identifikacijo z našim okoljem.« Šele prek procesa identifikacije z nečim, denimo z lepo pokrajino, ljudje vstopajo v mozaik odnosov, za nekaj so se pripravljeni tudi zavzeti. Mednarodna konferenca 2019 je pravzaprav nadaljevanje dogodkov na temo alpske kulture v organizaciji CIPRE Švica v Bergellu, je pojasnil njen direktor Hans Weber, obenem pa tudi prispevek h krepitvi Bergellskega manifesta iz leta 2016.

Premalo odločno, preveč konservativno

Predavatelji so skupaj z udeleženci konference raziskovali tudi pomen in možnosti, ki jih kultura odpira trajnostnemu razvoju. V vlogi predsednika Kulturne komisije Graubünden je Köbi Gantenbein opozoril na »neenakost porazdelitve subvencijskih sredstev« v primerjavi s podporo, namenjeno kmetijstvu ali gradnji cest: »Podpora in izbor sta premalo odločna in konservativna, sledita običajnim pravilom igre. Potrebujemo pa relevantnost, fantazijo, ples metuljev v vetru časa.«

Špela Mrak, kulturna menedžerka iz Tolmina, je v svoji predstavitvi poudarila, da je kultura pomemben gradnik prihodnosti, obenem pa prebivalcem povečuje kakovost življenja: »Kultura nikogar ne izključuje oziroma tega vsaj ne poskuša«. Roberto Canu iz italijanske občine Bardonecchia se je zavzel za »kulturno blaginjo« in pri tem izhajal iz danes vseobčega pojma socialne blaginje: »Kultura mora dopustiti nastajanje stvari. Ne smemo je potisniti v kot in pustiti, da nas vodijo klišejske predstave.« Tudi za svetovalko vlade Kantona Uri, Heidi z’Graggen, pred kratkim izvoljeno v švicarski zvezni parlament, je kultura del kakovostnega življenja: »Ukvarjanje s kulturno dediščino je pomembno za nadaljnji razvoj. Alpski prostor je središče znanja, tega pa potrebujemo.«

Udeleženci kot soustvarjalci kulture

Šest popoldanskih delavnic je bila za udeležence konference tudi priložnost, da se poglobljeno seznanijo z obravnavanimi temami. Deloma so lahko sami uživali v kulturi ali jo celo soustvarjali, tako npr. na sprehodu Hoja po Alpah, katerega namen je bil ozaveščanje zaznavanja pokrajine, oblikovanje in preverjanje »alpskih klišejih« ali pa literature o »gotthardskem mitu«. Ena od delavnic je bila posvečena stavbni kulturni dediščini na primeru zapuščenih rudarskih hiš v Idriji. Udeleženci so zasnovali predloge, kako potencial teh stavb izkoristiti za potrebe obrti in kulture in kako jih prilagoditi zahtevam 21. stoletja.

O tem, kako lahko muzeji postanejo prizorišče tem, ki so zanimive za ljudi, je tekla razprava na delavnici o posredovanju kulturnih dobrin – pogoj je, da je na voljo prostor za komunikacijo in da je v proces vključeno tudi prebivalstvo, tema razprave v sklopu druge delavnice pa je bila kultura prehranjevanja v Alpah, saj velja: kdor varuje živila, varuje tudi vrednote.

Izvedbo konference so finančno podprli švicarski Zvezni urad za prostorski razvoj (ARE), Občina Altdorf, Kanton Uri, švicarski Zvezni urad za okolje, sklad Dätwyler Stiftung in švicarska korporacija Korporation Uri.

www.cipra.org/sl/sk2019 / www.cipra.org/sl/novice/zakladnica-alpske-kulture

 

Kontaktna oseba:

Caroline Begle, vodja projekta za področje komunikacije, CIPRA International, +423 237 53 53, [email protected]