Teoretično je seveda vsem popolnoma jasno, da reke potrebujejo več prostora in da je prostorsko načrtovanje pomemben instrument varstva pred visokimi vodami, še zlasti zato, ker se bo po napovedih zaradi podnebnih sprememb nevarnost poplav še povečala.
Realnost pa je pogosto povsem drugačna. V industrijsko-obrtni coni Bezau-Wilbinger v avstrijski deželi Vorarlberg so po letu 1999 izvedli številne spremembe namembnosti zemljišč. Strokovnjaki za vodno gospodarstvo so ob tem večkrat izrazili pomisleke, a namembnost zemljišč je bila kljub temu spremenjena: zemljišča so bila opredeljena za gradbena zemljišča, kjer so zgradili nove industrijske objekte. Prav ta območja so leta 2005 močno prizadele poplave (glej sliko). Kakšne so danes posledice? Ena od posledic je zagotovo času neprimerno in "grobo" reguliranje reke Bregenzerach in drugih vodotokov, saj je na razpolago vedno manj zemljišč. In pri tem si župani še želijo, da bi "končno spet smeli določati namembnost" - vsaj tako je v eni od javnih razprav izjavil župan avstrijskega kraja Reuthe.
Podobne razmere so v Nenzingu v Avstriji. Tam je nastala velika škoda v obrtni coni Beschling, kjer so zemljišča tik ob reki Ill. Za večino zemljišč je bila namembnost določena že v preteklosti, vendar pa je bila tudi letos kljub nasprotovanju naravovarstvenikov spremenjena namembnost dodatnih površin, kjer rastejo aluvialni gozdovi. Prostorsko načrtovanje vedno pomeni usklajevanje različnih interesov, pa vendar je glede zemljišč komajda mogoče uveljaviti zahteve naravi prijazne vodogradnje in preventivnega protipoplavnega varstva pred drugimi interesi rabe tal. Poleg tega se dogaja, da se po ujmah zaradi časovne stiske začne takoj ukrepati, medtem ko za poglobljene razprave časa ni dovolj. In tako so po vsaki poplavi vodotoki spet korak dlje od narave.