Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Stališče: alpske doline osvobodimo prometa

29.04.2015 / alpMedia
Manj tovornega prometa na cesti, več po železnici – da bi to dosegli, je treba prevoznikom in podjetjem ponuditi drugačen način prevoza. Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija, pozna pravi instrument za to.
Image caption:
Francesco Pastorelli je direktor CIPRE Italija. (c) CIPRA International

Odprtje druge cevi v cestnem predoru Frejus je predvideno za leto 2019. Projekt gradnje so najprej opravičevali z argumentom, da gre za cev, ki bo zagotavljala varnost v predoru, a danes je povsem jasno, da bo namenjena prometu težkih tovornih vozil. Upravljavci pričakujejo, da bo predor dnevno prevozilo 4.200 tovornjakov – danes se ta številka vrti v povprečju okoli 1.826. Onesnaževanje okolja se bo povečalo, prav tako obremenitve okolja za lokalno prebivalstvo. Očitno je torej, da je projekt v nasprotju z zahtevami prometnega protokola Alpske konvencije.

Povsod po alpskem loku nastajajo novi, veliki infrastrukturni objekti. V Švici tako načrtujejo gradnjo druge cevi v gotthardskem cestnem predoru. O vprašanju, kateri tovor je treba nujno prepeljati iz enega kraja v drug kraj, ne poteka resna razprava. Prav tako ni ukrepov, ki bi učinkovito zmanjševali promet in ga preusmerjali, kjer je to potrebno. Ob vsem navedenem pa so ustrezni instrumenti na dlani in to je alpska tranzitna borza.

Alpska tranzitna borza je tržno usmerjen mehanizem, katerega namen je spodbujati preusmeritev prometa. Delovala bi tako, da bi se najprej opredelilo določeno število voženj tovornih vozil čez Alpe, za katere bi se podelile tranzitne pravice, s katerimi bi na trgu trgovala prevozna podjetja. Število prepustnic bi se določalo glede na to, kolikšen obseg prometa je za regijo še sprejemljiv. Preostale vožnje pa bi bilo treba opraviti z drugimi prevoznimi sredstvi, denimo z vlakom. Da bi borza dejansko delovala in promet ne bi potekal po zanj ugodnejših poteh, kot se to dogaja zdaj, je nujno usklajeno delovanje alpskih držav.

Tovrstni instrumenti in ukrepi so v primerjavi z novimi infrastrukturnimi projekti povezani le z nizkimi stroški, poleg tega ustrezajo strateškim dokumentom prometne politike, kot sta Bela knjiga EU in Protokol o izvajanju Alpske konvencije na področju prometa. Stroškovno ugodno bi bilo oblikovati učinkovitejši evropski prometni sistem, se izogniti nepotrebnim prevozom in zmanjšati škodljive posledice za prebivalce, ki živijo vzdolž tranzitnih poti, kakor tudi za okolje. Lotimo se torej že enkrat izvajanja vseh teh ukrepov! 

Vir in več informacij: http://www.cipra.org/sl/sporocila-za-medije/alpska-tranzitna-borza-je-s-pravnega-vidika-izvedljiva?set_language=sl, http://www.europaregion.info/it/alpentransitboerse.asp (de, it), http://www.cipra.org/it/cipra/italia/CS_raddoppio%20del%20traforo%20del%20Frejus.pdf/at_download/file (it), http://www.alpeninitiative.ch/iniziativa-delle-alpi/i_nostri_temi/borsa_dei_transiti_alpini.html (de, fr, it, en)

shranjeno pod: alpMedia 04/2015, Stališče