Nemčija je tudi kot prva predsedujoča država za svoje dveletno obdobje predložila seznam ciljev v obliki programa desetih točk, kar pomeni, da so postali rezultati Alpske konvencije izmerljivi. Na kratko lahko ugotovimo, da je predsedstvo delalo uspešno, vendar pa v marsikateri državi ne mislijo preveč resno z uresničevanjem Alpske konvencije.

Premajhna učinkovitost Stalnega sekretariata
Prva od desetih točk predvideva čim hitrejšo vzpostavitev delovanja Stalnega sekretariata v Innsbrucku in njegovi izpostavi v Bolzanu/Boznu. Izvoljeni začasni generalni sekretar je začel svojo funkcijo opravljati kasneje, kot je bilo to sprva predvideno, sklicujoč se na pomanjkanje kadrov, pa se tudi ni ukvarjal z vsebinskim delom. Šele leta 2004 je Sekretariat izdelal prve vsebinske dokumente in začel delovati na področju odnosov z javnostmi.

Odbor za preverjanje
Pomembna naloga novoustanovljenega odbora za preverjanje je nadzorovanje ohranjanja in izvajanja Alpske konvencije in pripadajočih protokolov v posameznih pogodbenicah. V času nemškega predsedstva je odbor v ta namen že pripravil poseben obrazec oz. vprašalnik in vsebinske usmeritve za redno poročanje o izvajanju ukrepov v posameznih državah. Če bo VIII. alpska konferenca vprašalnik odobrila, bodo države na tej podlagi leta 2005 prvič celovito in preverljivo poročale o svojih prizadevanjih pri uresničevanju Alp-ske konvencije in njenih izvedbenih protokolov.

Italija ogroža prometni protokol
Težišče delovanja na področju prometa, ki si ga je zastavilo predsedstvo, je sicer pospešiti podpis in ratifikacijo prometnega protokola v vseh pogodbenicah, vključno z Evropsko skupnostjo, vendar pa žal kaj veliko ni bilo storjenega. Evropska unija tako ni storila še ničesar, Italija pa namerava ratificirati vse protokole razen prometnega protokola! To je za skupno trajnostno prometno politiko hud udarec, ki zbuja dvome o napredku, doseženem v zadnjih letih.

Delovna skupina Alpske konvencije, ki je na svoji seji razpravljala o skupnem izvajanju prometnega protokola, je aktualizirala obstoječe poročilo o dejavnostih za izvajanje Alpske konvencije v pogodbenicah in tako prispevala k izmenjavi izkušenj.

Vsealpski sistem kazalcev na vidiku
Obstaja pa še ena delovna skupine Alpske konvencije, ki se že nekaj let ukvarja z oblikovanjem ciljev kakovosti okolja, ki bodo izhajali iz Alpske konvencije in pripadajočih protokolov. Ta proces je sedaj sicer zaključen, na vrsti pa je izdelava vsealpskega sistema kazalcev (indikatorjev), na podlagi česar bo mogoče v poročilu o stanju Alp redno poročati o aktualnih razmerah v Alpah. Prav tu bo še posebej pomembno, da se javnost čim prej seznani z doseženimi rezultati.

Obotavljivo nastajanje mreže za naravne nesreče
Glede na to, da je vedno bolj očitna povezanost med posledicami podnebnih sprememb ter pogostnostjo in intenzivnostjo naravnih nesreč, se je predsedstvo odločilo, da bo izboljšalo učinkovitost odvračanja nevarnosti in preventivnih ukrepov. Dosežen je bil tudi skromen cilj, da se za VIII. alpsko konferenco novembra 2004 pripravi politično stališče o naravnih nesrečah, na podlagi katerega bo mogoče konkretno sodelovanje poglobiti tudi v prihodnje. Predhodnik na tem področju je Lihtenštajn, ki je o tem že pripravil konferenco, čeprav se bo konkretno povezovanje začelo ne prej kot leta 2005.

Ustvarjalne ideje za oblike trajnostnega turizma ostajajo redkost
Predsedstvo je obljubilo, da bo spodbujalo in podpiralo kreativne ideje, kot je npr. razpis natečaja za področje trajnostnega turizma, kar bi bilo glede na popolno pomanjkanje fantazije in usmerjenosti nazaj prav za množični turizem zelo pomembna spodbuda, saj bi lahko pripomogla k opaznosti in pozitivni podobi Alpske konvencije v javnosti. Žal se na tem področju doslej ni zgodilo še nič.

Čezmejna zavarovana območja v Alpah
Določanje zavarovanih območij v alpskem prostoru je pomemben instrument izvajanja Alpske konvencije in predvsem ohranjanja edinstvene vrstne pestrosti na območju Alp. Predsedstvo se je zavzelo za nadaljnjo poglobitev dosedanjega sodelovanja pri varovanju in upravljanju zavarovanih območij v alpskem prostoru tudi na čezmejni ravni in pospešitev določevanja čezmejnih zavarovanih območij. V ta namen bo Mreža zavarovanih območij v Alpah pripravila predlog za projekt, ki naj bi vseboval analizo stanja vsealpske mreže zavarovanih območij in povezav med njimi ter smiselnih dopolnitev teh povezav. Različne države in teritorialne skupnosti so obljubile, da bodo projekt finančno podprle.

Prebivalstvo in kultura: brez uspeha
Predsedstvo je področje prebivalstva in kulture označilo za pomembno področje, za katerega bi bilo treba čim prej doseči soglasje o tem, kateri vidiki v Alpski konvenciji in pripadajočih protokolih niso obravnavani v zadostni meri in bi morali biti predmet specifičnega instrumenta Alpske konvencije. Italijansko predsedstvo pristojne delovne skupine je delo oviralo in oteževalo. Zaradi posredovanja držav in opazovalcev so bile vendarle opredeljene vsebinske ključne točke, ki bi lahko postale okvir za protokol o izvajanju Alpske konvencije na področju prebivalstva in kulture. Zdi pa se, da večina držav zastopa stališče, na podlagi katerega bi bilo treba pripraviti manj zavezujoči instrument, npr. deklaracijo. CIPRA je večkrat opozorila, da bi bila taka odločitev pogubna za prebivalstvo alpskega prostora, če bi ravno na tem področju izbrali manj zavezujočo pravno obliko kot pri drugih temah Alpske konvencije. CIPRA zato pri pripravi deklaracije ne bo sodelovala, saj ta s pravnega vidika ne bi imela nobenega učinka in ne bi bilo treba preverjati, kako poteka njeno izvajanje.

Začelo se je povezovanje z drugimi gorskimi območji
K mednarodnemu partnerstvu za trajnostni razvoj na gorskih območjih, ki je rezultat dogovora, sklenjenega na svetovnem vrhu za trajnostni razvoj v Johannesburgu leta 2002, naj bi pripomoglo tudi povezovanje Alpske konvencije z drugimi gorskimi območji. V ta namen so različne pogodbenice Alpske konvencije in nemško predsedstvo začeli izvajati dejavnosti, ki bi omogočile nadaljnjo širitev sodelovanja z gorskimi območji v Karpatih, Kavkazu in Srednji Aziji.
Zamude pri izdelavi večletnega delovnega načrta
Na VIII. alpski konferenci naj bi prvič sprejeli tudi večletni delovni načrt za Alpsko konvencijo.Ta bo za dejavnosti, namenjene uresničevanju Alpske konvencije, določil konkretne delovne cilje, ukrepe in projekte. Stalni sekretariat je obljubil, da bo osnutek delovnega načrta pripravil spomladi 2004, dokončal pa ga je šele sredi avgusta, zato ga bo mogoče obravnavati šele na eni od sej, ki bo na začetku septembra. Prav tako zaradi tega ni bilo o osnutku temeljite razprave v združenjih opazovalcev in v ministrstvih pogodbenic. Upati je, da bo razpravo o tem vprašanju mogoče zaključiti do Alpske konference. Alpska konvencija bi v tem primeru prvič razpolagala z dolgoročnim načrtom, ki vsebuje konkretne cilje.

Različna hitrost ogroža uspešno delovanje
Pregled delovanja v zadnjih dveh letih kaže mešano sliko: na nekaterih področjih je Alpska konvencija napredovala. Če bo Stalni sekretariat nadaljeval z - žal šele v drugem polletju - zastavljeno usmeritvijo svojega profesionalnega delovanja, bo postal pomembna opora pri uresničevanju Alpske konvencije. Obenem pa bo lahko pripomogel, da bo Alpska konvencija v javnosti postala opaznejša. Če pa nameravata Italija in Švica še vedno nadaljevati s svojo igrico zavlačevanja in se bosta poskušali ponovno pogajati o posameznih protokolih, lahko to povzroči "zasilni pristanek" konvencije, še predno bi ji sploh uspelo poleteti. Pa tudi za Evropsko unijo bi se spodobilo, da bi se začela resno ukvarjati z Evropo regij in aktivno podprla prvo konvencijo o trajnostnem razvoju v celotni gorski regiji.
Trenutno stanje ratifikacijskega procesa
Vse protokole so ratificirali Avstrija, Lihtenštajn, Nemčija in Slovenija.
Nekatere od protokolov sta ratificirala Francija in Monako.
Italija, Švica in Evropska unija niso ratificirale niti enega protokola.
Večina pogodbenic je ratificirala večino protokolov.
Stanje: konec avgusta 2004. Aktualne informacije na spletnem naslovu www.cipra.org