Narava je v anketi pristala na visokem mestu

CIPRA je svojo nereprezentativno anketo, ki jo je pripravila ob mednarodnem dnevu gora decembra 2015, začela z vprašanjem, ki se je glasilo: Kateri so kazalci kakovosti življenja v Alpah. Do srede januarja 2016 je prejela 732 odgovorov. Skoraj polovica anketirancev je bila stara med 30 in 50 leti, slaba večina so bili moški. Vsem, ki so se odločili za sodelovanje, se na tem mestu najlepše zahvaljujemo.

Anketiranci so lahko izmed devetih meril, ki so jih imeli na voljo, izbrali in obkrožili tri. Sodeč po rezultatih ankete, prebivalci Alp najpogosteje cenijo možnosti za preživljanje prostega časa v naravi (21 %), temu sledijo izobraževanje in zaposlitev (17 %), mir in tišina ter ugodna dostopnost s trajnostnimi prometnimi sredstvi (vsakokrat po 14 %).

V anketi so bili manj pogosto izbrani odgovori, kot so socialna kohezija (9 %), vprašanja, ali so družina in/ali prijatelji v bližini (7 %), možnosti sooblikovanja družbe (6 %) in kulturna ponudba (5 %). Najmanjši pomen so anketiranci pripisali vprašanju glede cenovno ugodnega bivalnega prostora (4 %).

Določena merila je bilo mogoče dopolniti z lastnimi opombami. Med drugimi so anketiranci omenili regionalne krogotoke, trajnostno arhitekturo, manj intenzivno širjenje urbanih območij, osnovno oskrbo, uspešno usklajevanje med varstvom okolja in rabo življenjskega prostora ter miroljubno sobivanje in družbeno sodelovanje.

Anketa je nastala v okviru projekta alpMonitor. CIPRA je vprašanja o kakovosti življenja v Alpah, o izzivih in priložnostih ter najpomembnejših globalnih trendih postavila v petih vsebinskih sklopih. Pri pripravi ankete je izhajala iz načela zadostnosti, solidarnosti kot vodilnega gesla in procesov participativnega odločanja.