Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Zapostavljene čebele samotarke

18.04.2018
Na območju Alp živi okoli 700 vrst čebel, a le ena proizvaja med – kaj pa počnejo preostale? V nadaljevanju o tem, zakaj le malo znano, da čebele samotarke ohranjajo biotsko raznovrstnost v naravi in skrbijo za raznolikost hrane, ki jo uživamo.
Image caption:
Čebele samotarke ali medonosne čebele? Na sliki peščinarka (Andrena cineraria), ena od vrst čebel samotark, na delu.

Samotarke so ravno tako raznolike kot rastline, ki jih oprašujejo. Mnoge od njih so majhne kot bucikina glava, druge velike kot zemeljski orešček. Nekatere gnezdijo v zemlji na tleh ali v skalnih stenah, druge v opuščenih polžjih hiškah. Večina jih ne živi v skupnostih, temveč samotarsko, nekatere pa se združijo, kadar gnezdijo. Prav vsem pa je skupno, da so zelo pomembne za opraševanje rastlin na naših travnikih, poljih, vrtovih in v gozdovih.

Vprašanja, ali so boljše in pomembnejše medonosne čebele ali čebele samotarke, si ni mogoče postaviti, saj se te medsebojno dopolnjujejo. Raznovrstnost rastlinskega sveta je odvisna od raznovrstnosti opraševalcev – in obratno. Tako obstajajo vrste samotark, ki so specializirane za določene vrste cvetov, ki jih medonosne čebele le redko ali sploh ne obiskujejo. Raziskave so pokazale, da samotarke prenašajo sicer manjše količine cvetnega prahu kot medonosne čebele, a zato rastline oprašujejo učinkoviteje. Medonosne čebele in čebele samotarke skupaj oprašijo medovito površino učinkoviteje, kot bi ga samo medonosne čebele.

V senci medonosnih čebel

Večina ljudi danes komajda loči medonosno čebelo od debelega, kosmatega čmrlja ali ose, ki brenčita okoli naših ušes in nas motita pri kosilu. Ozaveščenost ljudi o raznolikih vrstah čebel je zelo nizka. Ko govorimo o čebelah, praviloma pomislimo na medonosne čebele, ko govorimo o »umiranju« čebel, imamo prav tako v mislih medonosne čebele. Da je v Alpah ogrožen obstoj številnih vrst samotark, vedo le redki.

Na pobudo Čebelarske zveze Slovenije je Organizacija združenih narodov 20. maj razglasila za svetovni dan čebel, katerega namen je javnost opozarjati na pomen čebel in drugih opraševalcev ter ljudi povsod po svetu spodbujati k sprejetju ustreznih ukrepov za njihovo zaščito. Na uradni spletni strani svetovnega dneva čebel čebele samotarke niso omenjene. Slovenija je ob razglasitvi svetovnega dne čebel izdala priložnostni kovanec za dva evra, na katerem je glavni motiv satovje v obliki globusa, ki prikazuje vzhodno poloblo. Medonosna čebela je v središču pozornosti. Kot ugotavlja ekolog Dominik Ganser z Univerze v Bernu/CH, je medonosna čebela tako zelo poznana, ker jo povezujemo z neposredno koristjo za človeka, to pa je med. »Izrecno pa je treba omeniti, da prav opraševanje, za katero poskrbijo čebele samotarke, to korist kar nekajkrat presega,« pojasnjuje Ganser.

Krepitev ozaveščenosti

Za trajnostno in celovito zaščito čebel sta nujno potrebna ozaveščenost ljudi in poznavanje čebel v vsej njihovi raznovrstnosti. Tem prizadevanjem se je pridružila tudi CIPRA s projektom BeeAware!Alpske občine si prizadevajo za zaščito čebel, s katerim v vseh alpskih državah ozavešča ljudi o pomenu medonosnih čebel in čebel samotark ter z izvajanjem konkretnih ukrepov prispeva k njihovi zaščiti.

Viri in nadaljnje informacije:

www.wildbienen.de/wbarten.htm (de), www.abeillessauvages.com (fr), www.apiselvatiche.it (it), www.3sat.de/page/?source=/nano/natwiss/170441/index.html (de), www.spektrum.de/news/wildbienen-leisten-wertvolle-arbeit/1299348 (de), https://www.moderne-landwirtschaft.de/wildbienen-sind-zur-erhaltung-der-artenvielfalt-unverzichtbar (de), www.worldbeeday.org/sl, www.cipra.org/sl/beeaware

shranjeno pod: alpMedia 3/2018