Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Pokrajina in kmetijstvo

Kmetijstvo močno in zelo raznovrstno zaznamuje alpsko pokrajino. Po eni strani poznamo številne prepoznavne oblike kulturne pokrajine, kot so terase, vinogradi, kostanjevi gozdovi ali pašniki, ki so rezultat stoletne kmetijske rabe zemljišč, v novejšem obdobju pa na območju Alp podobo pokrajine izrazito oblikuje tudi intenzivna kmetijska dejavnost s svojimi monokulturnimi nasadi.
Image caption:
(c) Michael Gams, CIPRA International

Trendi in izzivi

Alpske pokrajine, za katere je značilna kmetijska raba tal, so bile v zadnjih desetletjih deležne velikih preobrazb. Bolj odmaknjena in za kmetijsko rabo manj ugodna zemljišča se zaraščajo oz. ogozdujejo, tudi zato, ker proizvodi alpskega trga le stežka konkurirajo na svetovnem trgu. Tako se ne izgubljajo le za biotsko raznovrstnost pomembna odprta zemljišča*, temveč propadajo tudi s tem povezane kulturne prakse in artefakti, ki že stoletja zaznamujejo alpsko pokrajino: poti, terase, suhi zidovi, manjši hlevi ali skednji. Povsem drugačne so razmere pri legah, kjer so razmere za kmetijsko dejavnost ugodne: intenziviranje kmetijstva temelji na množični uporabi strojev, antibiotikov, gnojil, pesticidov in dodatnem namakanju, kar ima seveda neizogibno negativne posledice za biotsko raznovrstnost in zdravje tal. Pozabiti ne smemo niti živinoreje: z večanjem produktivnosti se izgublja tradicionalna paša, kar ima prav tako negativne posledice za dobrobit živali in pokrajino. Subvencije, namenjene podpori kmetijstva, imajo v vseh alpskih državah deloma hude negativne posledice za vrstno pestrost, zdravje tal in snovne cikle**.

Zahteve

V alpskih dolinah je treba intenzivno kmetijstvo načrtovati tako, da bo sprejemljivejše za okolje in pokrajino. Potrebne so spodbude za ohranjanje biotske raznovrstnosti, zdravih tal, dobrobiti živali in opustitev rabe pesticidov, ki je še posebno škodljiva za okolje***.

Kulturne pokrajine posebne vrednosti je treba popisati in zavarovati, njihovo varstvo  in ohranjanje mora podpreti država. Zlasti v južnih Alpah ta proces ovira lastniška razdrobljenost parcel, kar bo treba pregledati in posodobiti.

Zaradi naraščajočega gospodarskega pritiska se tudi v alpskem prostoru gradijo vedno večji kmetijski objekti, deloma celo tolikšnih razsežnosti, da lahko značaj celotnih vasi in pokrajine spremeni že ena sama taka zgradba. Kmetijstvo, ki je za pokrajino sprejemljivejše, ne sme končati na robu polj – tudi zgradbe je treba v pokrajino umestiti tako, da se prilegajo prostoru.

Učinkovit sistem spodbud mora zagotavljati, da so finančne podpore deležna kmetijska gospodarstva, ki s svojimi dejavnostmi ali z opustitvijo dejavnosti pripomorejo k ohranjanju kulturne pokrajine ter njenih ekoloških in socialno-ekonomskih funkcij. Pri neposrednih plačilih bi morale imeti prednost storitve splošnega interesa, zlasti tiste, ki koristijo ohranitvi kulturne pokrajine in naravne pestrosti. Tako na primer mora biti ekonomsko upravičena ekološko smiselna diverzifikacija poljedelskih rastlin. Visokokakovostna mikroproizvodnja mora postati prejemnica učinkovitejše podpore in imeti prednost pred množično proizvodnjo. Taka načela in spodbude morajo biti opredeljene v skupni kmetijski politiki EU**** in sočasno tudi v švicarski kmetijski politiki. Vsaj težnjo v to smer nakazuje v kmetijski politiki EU Strategija od kmetije do vilice*****.

Prav pri potrošnji kmetijskih proizvodov, ki so pogosto neposredno povezani z alpsko pokrajino, obstajajo izjemne možnosti. Pristope k spodbujanju regionalne in trajnostne potrošnje ter identificiranju z alpsko pokrajino, kot je npr. solidarnostno kmetijstvo, je treba nujno krepiti tudi v Alpah.

Da bi hribovsko kmetijstvo postalo inovativnejše in odpornejše, potrebuje ustrezne strategije. Nova in inovativna generacija mladih kmetovalcev mora biti deležna podpore in usposobljena za proizvodnjo kakovostnih proizvodov, ki bodo pokrivali stroške, a zagotoviti ji je treba tudi boljšo dostopnost do zemljišč in tržišča.

 

* Opuščanje alpskih obdelovalnih zemljišč, katerih raba je ekološko odgovorna, in njihovo ogozdovanje kratko- in srednjeročno povzroča izgubo biotske raznovrstnosti, vendar pa dolgoročna opazovanja kažejo, da neovirani razvoj in dinamika narave – še zlasti takrat, ko gre za velike površine – pozitivno vplivata na vrstno sestavo.

** Prim.: Gubler, Ismail & Seidl 2020: Biodiversitätsschädigende Subventionen in der Schweiz. WSL Heft 92, 2020.

*** Prim.: Schiebel, A. (2017): Das Wunder von Mals.

**** Common Agricultural Policy (CAP): ec.europa.eu/info/food-farming-fisheries/key-policies/common-agricultural-policy_en

***** Prim.: Farm to Fork Strategy ec.europa.eu/food/farm2fork_en

Interaktivna alpska karta

Druge informacije