Lahko strip spodbudi ljudi, da v naravi za seboj ne bodo puščali sledi? Kaj se je zgodilo v Narodnem parku Berchtesgaden, potem ko je znani vplivnež na družbenem omrežju objavil fotografijo naravnega neskončnega bazena na Königsbachovih slapovih? In kako vplivneži svoje sledilce ozaveščajo o preprečevanju onesnaževanja narave z odpadki? Upravljanje turističnih tokov je medsektorska tema, za katero v številnih regijah ni pristojnega organa. Tu nastopi projekt speciAlps2: dva mednarodna projektna sestanka v slovenskih Lučah in italijanski občini Balme ter spletna konferenca so v celotnem dvoletnem obdobju izvajanja projekta imeli vlogo platforme, v okviru katere si je bilo mogoče na alpski ravni izmenjevati izkušnje in znanja. Rezultate si je zdaj mogoče ogledati in jim tudi prisluhniti, saj so na voljo tako različni podkasti kot tudi alpska interaktivna karta, ki seznanjajo s primeri odlične prakse na področju usmerjanja obiskovalcev. Projekt je finančno podprlo nemško Zvezno ministrstvo za okolje, varstvo narave, jedrsko varnost in varstvo potrošnikov (BMUV), projektne aktivnosti pa sta usklajevali CIPRA International in Omrežje občin Povezanost v Alpah.

Komunikacija kot ključni dejavnik

Italijanska pilotna občina Balme je s podporo CIPRE Italija izvedla spremljanje in štetje prometa na planoti Pian della Mussa v dolini Lanzo, ki je zavarovano območje, preobremenjeno zaradi prekomernega turističnega prometa. Koordinator pilotne regije Francesco Pastorelli je skupaj z lokalnimi zainteresiranimi skupinami in torinsko univerzo analiziral možnosti za zmanjšanje vpliva prometa, ki so segale od dnevnega omejevanja števila vozil in uvedbe parkirnine do širitve mreže javnega prevoza in povezav z obstoječo železniško progo ter prepovedi avtomobilskega prometa ob določenih dnevih v tednu. »Nosilnost občutljivega območja je treba predstaviti na primeren način in na ustreznem mestu, saj bo le tako mogoče preprečiti spore in doseči soglasje,« je opozoril Pastorelli.

Slovenska pilotna regija Kamniško – Savinjske Alpe pa je v ospredje zanimanja postavila predvsem komunikacijo in obveščanje. Namen delavnice o komuniciranju v turizmu, ki je potekala v Kamniku, je bil ozavestiti odgovorne o skupnih vrednotah, npr. o ohranjanju odlične kakovosti vode, kar je ena od posebnosti te regije. »Razmisliti moramo, kakšno komunikacijo uporabljamo pri izvajanju svojih aktivnosti, naš razmislek pa mora temeljiti na dejstvih,« je pojasnila Katarina Žakelj, koordinatorica pilotne regije.

Upravljanje obiskovalcev in parkirišč parkovnega prostora

Vprašanja in izzivi, s katerimi se soočajo v avstrijski pilotni regiji Naravni park Tirolski Lech, so različni: vpliv vodnih športov na rečni sistem divjih voda, mobilnost, izraziti pritiski turističnih tokov na naravno okolje, spremljanje, ozaveščanje in komunikacija. »Samo oblikovanje ponudbe ne more zadostovati – kakovost ponujenih ukrepov je treba nenehno spremljati, da bi ugotovili, ali uspešno delujejo,« je dejala Eva-Maria Cattoen, koordinatorka pilotne regije. Zato je regionalna projektna skupina, ki jo vodi Eva-Marija Cattoen, razvila koncept upravljanja obiskovalcev in vzpostavila usmerjevalno skupino, načrtuje pa tudi povečanje človeških in finančnih virov, pridružile pa so se ji še različne zainteresirane skupine, med njimi tudi lokalni ponudnik rafting izletov in gorska reševalna služba.

Nemška pilotna regija Bad Reichenhall se je v projektu osredotočila na mobilnost, saj kraj spominja na ‚šivankino uho‘, skozi katero vodi pot do priljubljenih turističnih točk, kot sta jezero Thumsee ali Nonner Oberland, ki sta priljubljeni izhodišči za pohodniške ture. Od leta 2023 naj bi regijo razbremenili z uvedbo sistemov za pametno upravljanje parkirišč in digitalno usmerjanje parkiranja, tako da bi se lahko obiskovalci znotraj regije vnaprej seznanili s številom in možnostmi parkiranja. »Samo upravljanje parkirišč ne zadostuje, saj je mišljeno le kot premostitev za obdobje, dokler ne bo vzpostavljena trajnostna mobilnost,« je dejala Kathrin Holstein, koordinatorka pilotne regije, »zato je treba ustvariti možnosti za potovanja brez avtomobila.« Na delavnici so bile zato predstavljene možnosti za trajnostno mobilnost v regiji, kot so uporaba e-koles, izmenični prevozi, souporaba avtomobila in širitev kolesarske infrastrukture.

speciAlps2 se izteče v letu 2022, ideje za nove projekte pa se že pripravljajo. Predvidevati je mogoče, da bo naravni prostor v prihodnje izpostavljen še večjim pritiskom, denimo zaradi podnebne krize, zato vodja projekta Magdalena Holzer opozarja: »Pobud, kot je speciAlps2, nikoli ne more biti preveč – še naprej želimo namreč turistični oz. rekreacijski obisk ohraniti na kakovostni ravni, obenem pa na vsealpski ravni še okrepiti dejavnosti vzajemnega učenja.

Podkasti:

#1 How to protect the Alps with your behavior! // The speciAlps2 Code of Conduct (v angleščini)

CIPRA International · How to protect the Alps with your behavior! // The speciAlps2 Code of Conduct

#2 Visitor management - Recommendations for decisionmakers // izide konec novembra 2022.

Interaktivna karta primerov dobre prakse: https://map.cipra.org (de, fr, it, sl)

Več o projektu: www.cipra.org/sl/specialps2 (de, fr, it, sl, en)

Za vprašanja sta vam na voljo:

Magdalena Holzer, CIPRA International: [email protected]

Kathrin Holstein, Omrežje občin Povezanost v Alpah: [email protected]