Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Opraševalski raji za čebele

30.03.2020 / Hannah Richlik, CIPRA International
Postavitev čebelnjakov, ureditev brežin in gradnja podpornih zidov, zasaditev cvetočih travnikov – občine lahko marsikaj storijo za ohranitev čebel in divjih opraševalcev. Kako se tega lotiti, kažejo izbrani primeri dobre prakse z območja Alp.
Image caption:
Črna zidarka si mesto za gnezdenje rada poišče v kamnitih suhih zidovih.

Živi kamniti zidovi

Na obronku pohodniške poti v švicarskem Naravnem parku Binntal stoji kamniti suhi zid. Na prvi pogled delujejo kamnite plošče mrtvo, a če stopimo bliže, opazimo vrveče in brenčeče čebele. Podporni zid je namreč idealno mesto za gnezdišče črne zidarke. Gnezda so tam izpostavljena, saj jih čebele gradijo neposredno na kamnu, v skalnih vdolbinah ali razpokah, priljubljene so tudi izvrtine. Črna zidarka gnezdu zgradi iz finega peska, ki mu doda izloček iz svojih žlez in nektar. Na območju občine Binn je bilo leta 2018 v sklopu projekta BeeAware! na tovrstnih lokacijah najdenih okoli sto gnezdišč, presenetljivo pa je bilo spoznanje, da je za ličinke črne zidarke v neposredni okolici gnezdišč na voljo bolj malo virov hrane – semen esparzete ali navadne turške detelje. Občina namerava primanjkljaj krmnih rastlin odpraviti in s tem čebeli zidarki izboljšati razmere za preživetje, zato je maja 2019 izvedla zasaditev z navadno turško deteljo.

Marjetice namesto sončnic

Za občini Schleching in Grassau v Achentalu v Nemčiji je že od nekdaj značilna velika vrstna pestrost cvetličnih travnikov. Rastišča ivanjščice, glavinca in nokote so v tej dolini bolje prilagojena zahtevam pokrajine kot klasične semenske mešanice, ki jo sestavljajo modri glavinec, poljski mak in sončnica. Avtohtoni cvetlični travniki, ki so jih zasadile pilotne občine v okviru projekta BeeAware!, imajo to prednost, da je potrebna le enkratna setev, ob ustrezni negi pa bodo travniki cveteli desetletja dolgo brez dodatnega vzdrževanja. Pogosto se kot težavne izkažejo razdalje med posameznimi cvetočimi travniki – ureditev manjših povezovalnih površin, tako imenovanih vmesnih biotopov, lahko zato živalim in rastlinam omogoči lažje prehajanje z enega travnika na drugega. Pomembno je, da so površine oblikovane in negovane, saj to krepi pestrost domačih rastlin in živali. Za to so primerna predvsem zemljišča ob prometnicah, denimo avtobusna postajališča.

Hotel za čebele in čebelarski praznik

Ko čebela pribrenči na vijoličasto rdeče socvetje, previdno pristane na sredini in začne iz cvetov s svojim rilčkom srkati nektar. Na območju občine Capizzone v Italiji raste sibirska modra čebulica, ki je pomemben vir hrane za čebele samotarke. Pilotna občina sodeluje s področnim čebelarskim društvom: skupaj bosta postavila čebelji hotel, umetno zgradbo, ki bo narejena izključno iz naravnih materialov, predvsem lesa, s tem pa opraševalcem zagotovila varstvo in prostor za gnezdenje. Občina je konec poletja 2019 organizirala tudi čebelarski praznik, katerega namen je bil ozaveščanje lokalnega prebivalstva o pomenu varstva in ohranitve čebel kot najpomembnejših opraševalk.

Odmrli les kot čebelji habitat

Potem ko je v Naravnem parku Nagelfluhkette v avstrijski deželi Vorarlberg prišlo do zdrsa zemljine, se je skupina prostovoljcev sama lotila obnove poškodovane brežine in jo uredila tako, da bo vnovič prijazna do čebel. Prostovoljci so tla utrdili z mešanico peska in gramoza, nanje pa položili odmrlo lesno biomaso. Ob robu poti so postavili ilovnate zgradbe in uredili manjše mlake, zasadili domače grmovnice, zgradili so tudi skedenj, ki bo obiskovalcem razkrival čebelarstvo in svet čebel, ob pomoči gozdnega nadzornika so izvedli posek visokih smrek v bližini in s tem zagotovili zadostno osvetlitev zemljišča ter odstranili mah s suhega pašnika. Vse to naj bi spodbudilo ljudi, da bi svoje vrtove uredili tako, da bodo postali prijaznejši do čebel in divjih opraševalcev.

 

Vir in nadaljnje informacije: www.cipra.org/alpe-na-odru

Bee Aware!

Arujmo čebele, a kako?

  • Na javnih površinah posejemo domače in rastiščem primerne rastlinske vrste.
  • Zagotovimo možnosti za gnezdenje in poskrbimo za hrano v neposredni bližini. 
  • Gnojil, insekticidov in pesticidov ne uporabljamo ali pa jih uporabljamo v majhnih količinah.
  • Na vrtu ali balkonu postavimo hotel za čebele. 
  • Na vrtu uredimo gnezdišča npr. iz odmrlega drevja ali postavimo podporne zidove. 
  • Ne gnojimo cvetočih travnikov; kosimo le dvakrat letno, tj. konec junija in jeseni.

V projektu BeeAware! CIPRE International se sodelujoče alpske občine posvečajo varstvu medonosnih kot tudi divjih čebel. Projekt, ki ga CIPRA izvaja v sodelovanju z Omrežjem občin Povezanost v Alpah in društvom Alpsko mesto leta, financirajo nemško Zvezno ministrstvo za okolje, varstvo narave in jedrsko varnost ter različni zunanji viri.
Več nasvetov o varstvu čebel in opisov primerov dobre
prakse iz pilotnih občin prinaša čebelji blog, spomladi 2020 pa bo sledila še zbirka nasvetov o varstvu čebel, ki bo namenjena posameznikom in občinam.

www.cipra.org/sl/beeaware
http://beeaware.blog/s