Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Novice

Planinskih pašnikov je vedno manj

10.07.2012 / alpMedia
Kot ugotavlja prvo vmesno pregledno poročilo o pripravah na izdajo atlasa planinskih pašnikov, se število tovrstnih pašnih površin, ki so še v uporabi, občutno zmanjšuje. V nadaljevanju pregled rezultatov, ki jih prinaša poročilo.
Image caption:
Našo podobo Alp sicer zaznamujejo planinski pašniki, vendar pa je raba tovrstnih zemljišč otežena in se pogosto ne izplača. © Darkroom-Daze/flickr.com
Gre za publikacijo, ki predstavlja razvoj planinskih pašnikov od leta 1900 dalje na območju regij, povezanih v delovno skupnost alpskih dežel: Bavarska, Graubünden, St. Gallen, Salzburg, Tirolska, Vorarlberg, Južna Tirolska in Trentino. Atlas bo izšel naslednje leto, prvi prispevki pa so bili predstavljeni že zdaj. V osmih regijah je danes v uporabi okoli 9.500 planinskih pašnikov s prevlado mlade in jalove živine. Planine, na katerih je pomembna mlečna proizvodnja, najdemo le še v Vorarlbergu, Trentinu in obeh švicarskih kantonih.
Število planinskih pašnikov se v zadnjem stoletju ni kaj bistveno spremenilo: v nekaterih regijah jih je manj, v drugih je pašnikov več, denimo zato, ker je prišlo do porazdelitve zemljišča med pašne upravičence iz vaških skupnosti. Sicer pa se število pašnikov, ki jih uporabljajo, stalno zmanjšuje, za kar obstajajo trije razlogi: razen v Švici za mleko s planin ni več na voljo finančnih sredstev, zato krave ostajajo v dolini, planinsko gospodarstvo pa tudi sicer ne zadostuje za preživetje; raba zemljišč, kjer so potekale delovno intenzivne dejavnosti, se danes opušča, saj se dohodek ustvarja z opravljanjem nekmetijske dejavnosti; subvencijska sredstva pa so vezana predvsem na število glav živine, kar zagotovo ne spodbuja ohranjanja gorskih pašnikov.
Nazadovanje planinskih pašnikov ima seveda vidne posledice: travniki so se zaradi opuščanja paše začeli zaraščati in spreminjati v gozd, stara kulturna krajina izginja, biotska raznovrstnost pa je vedno manjša. Po drugi strani pa več gozda pomeni tudi učinkovitejše varstvo pred erozijo in visokimi vodami ter skladiščenje večjih količin CO2.
Viri in več informacij na: www.almtage2012.com/app/download/5785233346 (de), www.almtage2012.com/app/download/5785236192 (de), http://kurier.at/wirtschaft (de), www.provincia.bz.it/usp/285.asp?aktuelles (it)
shranjeno pod: Kulturna krajina, Krajina