V Sudelfeldu na Zgornjem Bavarskem nameravajo torej povečati površine zasneževalnih smučišč z 20 na kar 71 ha, poleg tega položiti 17 km cevi in urediti jezero z 38 m visokim jezom za skladiščenje 175.000 kubičnih metrov vode. Ker pa smučišče leži sredi zavarovanega območja, bo načrtovana gradnja ogrozila značilne lokalne vrste, projekt gradnje nasprotuje tudi določbam, ki urejajo zavarovana območja, ter zahtevam Alpske konvencije. Okoljske organizacije so zato proti projektu že sprožile kampanjo in sredi marca v deželnem parlamentu vložile peticijo, v kateri so izrazile ogorčenje med drugim tudi zaradi neizmerno visoke porabe energije predvidenih 250 snežnih topov, ki bi za svoje obratovanje letno porabili toliko električne energije kot 700 dvočlanskih gospodinjstev.
Napovedi glede naravnega snega na območju Sudelfelda niso najboljše: če se podnebje segreje za eno samo stopinjo, bo po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) imelo zagotovljen naravni sneg le še deset odstotkov zgornjebavarskih smučišč. Na Bavarskem se je od leta 2005 število umetno zasneženih prog podvojilo. Samo od leta 2009 se je za potrebe smučišč, ki brez novih žičniških naprav in snežnih topov nimajo prihodnosti, iz javnih sredstev nateklo kar deset milijonov evrov. To je napačna strategija preprečevanja podnebnih sprememb, so prepričani v okoljskih organizacijah in zahtevajo izdelavo alternativnih konceptov za razvoj poletnega turizma. Podnebne spremembe dajo zdaj misliti tudi sicer konservativnemu okoljskemu ministru Marcelu Huberju, saj je pred dvema tednoma že izrazil dvom o smiselnosti tovrstnih milijonskih subvencijskih programov, ki jih zagotavlja Bavarska, saj država umetnega zasneževanja ne bi smela subvencionirati z davkoplačevalskim denarjem.
Viri in več informacij na: www.cipra.org/de/CIPRA/cipra-deutschland (de), www.br.de/themen/aktuell/inhalt/sudelfeld100 (de), http://newsticker.sueddeutsche.de/list/id/1286649 (de)