Odrasel bober meri en meter v višino in tehta toliko kot srna. Leta 2006 se je veliki glodavec vrnil v Dolino Alpskega Rena, kjer je dve stoletji veljal za izumrlo živalsko vrsto. Danes živi na območju med Bodenskem jezerom in Churom okoli 80 bobrov, samo v Lihtenštajnu jih je biolog Michael Fasel naštel 20. V občini Ruggell na severu Lihtenštajna kot tudi v Schaanu so v renaturiranih vodah opazili najmanj tri družine bobrov. Tudi v občini Balzers, ki leži na jugu države, so opazili prve sledi te rastlinojede živali.
Da so prebivalci bobru zelo naklonjeni, je pokazala tudi anketa, ki so jo nedavno opravili v sosednji Švici. 92 odstotkov vprašanih je vrnitev zavarovanega glodavca v švicarske potoke in reke označilo kot pozitivno ali celo zelo pozitivno. Glede odstrela sta imeli pomisleke ali odklonilen odnos okoli dve tretjini vprašanih. Da povzroča vrnitev bobra tudi konflikte, se zaveda tudi biolog Fasel, ki je specialist za prostoživeče živali. "Pokrajina se večinoma uporablja vse do roba voda, zato bobru primanjkuje življenjskega prostora." Živali namreč spremenijo pokrajino, kjerkoli se pojavijo, in z zajezitvijo potokov ustvarijo nove življenjske prostore tudi za druge živali. Najučinkovitejši ukrep dolgoročnega preprečevanja konfliktov z bobrom je tako le v tem, da bomo ljudje manjšim in večjim vodam pustili več prostora in na obrežjih spodbujali goščave z vrbami in topoli.
Michael Fasel predvideva, da se bo v naslednjih petih ali šestih letih populacija bobrov v Lihtenštajnu še povečala. Tako naj bi Lihtenštajn postal domovina okoli 30 do 40 glodavcem, kar je zagotovo zgodba o uspehu za varstvo narave in revitalizacijo voda zadnjih dvajsetih letih.
Viri in več informacij na: www.pronatura.ch/news-reader-mc-vollstaendig (de), www.volksblatt.li/nachricht (de), www.cscf.ch/cscf/page-20337_de_CH.html (de)