Plazovi so nevarni, česar se dobro zavedajo prebivalci na območju Alp. To je resničnost, ki je vtisnjena v njihov kolektivni spomin. A le malokdo ve, da jim življenja ne ogrožajo le snežni plazovi, temveč tudi tisti iz pločevine. Zlasti očitno je to vzdolž brennerske prometne osi. Plaz tranzitnega prometa se vali po pokrajini in z emisijami zastruplja prebivalce, ki živijo ob avtocesti. Desettisoči živijo in delajo na območju, kjer so mejne vrednosti za dušikov dioksid (NO₂) stalno prekoračene. Politične volje, ki bi tako stanje spremenila, ni.

Doslej se je lokalna in državna politika sklicevala na dogmo prostega pretoka blaga in to kljub jasnim in zavezujočim merilom Bruslja glede upoštevanja mejnih vrednosti. Politiki raje romajo v Rim in Bruselj zaradi volkov in medvedov, doma pa se pustijo slaviti, čeprav niso dosegli ničesar. Ob vsem tem ostaja onesnaženost zraka zaradi (tranzitnega) prometa nedvomno večja nevarnost kot nekaj divjih zveri. 

Kot izhaja iz načrta za kakovost zraka EU, v Uniji vsako leto prezgodaj umre okoli 75.000 oseb, ki so bile izpostavljene previsokim emisijam NO₂. Če te podatke preslikamo na južnotirolske razmere, to pomeni 70 primerov prezgodnje smrti, kar je dvakrat več, kot je število smrtno ponesrečenih žrtev prometnih nesreč. Kakorkoli: politika na obeh straneh Brennerja je že najavila sprejetje ukrepov, s katerimi naj bi zmanjšali obseg prometa. Posebna pozornost je pri tem posvečena preusmerjenemu prometu, ki pa obstaja samo zaradi finančnih spodbud za vožnjo po ugodnih tranzitnih poteh prek Alp. Vsekakor je treba ukrepe izvajati konkretneje, predvsem pa hitreje, saj vsako zavlačevanje pomeni le prevalitev zdravstvenih obremenitev na prebivalce, da bi se tako ohranile finančne spodbude za transportne lobije. Realni stroški prometa bi bili tukaj prvi korak, vključno z zdravstvenimi stroški.

Škodljivi stranski učinki naraščajočega tranzitnega prometa prek Brennerja so se predolgo podcenjevali ali zanemarjali. Tranzitni promet ni »od boga dana« realnost, ki jo moramo vdano sprejeti. Nujno potrebne ukrepe je treba sprejeti takoj, načrtovanih ukrepov za zmanjšanje obremenitev prebivalcev se ne sme znova relativizirati. To je spoznala tudi Evropska komisija, ki je prejšnji teden v Bruselj povabila devet prometnih ministrov, med njimi tudi nekaterih alpskih držav, in zagrozila s tožbo pred Evropskim sodiščem, če omenjene države ne bodo dokazale, da se nameravajo resno lotiti reševanja problematika onesnaževanja zraka. Zaželeni so učinkoviti ukrepi, ki bodo usmerjeni v uveljavitev nove, trajnostne kulture mobilnosti, kot jo zahteva CIPRA v svojem stališču o zadostnosti v prometu.

Viri in nadaljnje informacije:

https://ec.europa.eu/germany/news/20180119-luft_de (de), www.cipra.org/sl/stalisca/poti-do-nove-kulture-trajnostne-mobilnosti