Zelo verjetno je, da bodo zimske olimpijske igre leta 2026 potekale v Alpah ali, če smo natančni, deloma v Alpah, deloma v metropoli v Padski nižini. Razlog je v tem, da se je pred kratkim občutno povečala verjetnost, da bo organizator XXV. Zimskih olimpijskih iger postala zveza Milana in Cortine. Potem ko so kandidaturo umaknila alpska mesta, in sicer švicarski Sion, avstrijska Gradec in Innsbruck ter japonski Sapporo, je to zdaj storil še kanadski Calgary, v Stockholmu, zadnjem od prvotnih kandidatov, pa je podporo kandidaturi odpovedal mestni svet. Tako se zdaj zaradi pomanjkanja alternativnih možnosti Milano skupaj s Cortino d’Ampezzo v Dolomitih pripravlja na organizacijo zimskih olimpijskih iger in to. Ob dejstvu, da so nekatera mesta svojo kandidaturo umaknila, prebivalci Innsbrucka, Siona in Calgaryja pa na referendumih odločno izrazili svoje nasprotovanje kandidaturam, bi se morali zamisliti tudi tisti predstavniki Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki še vedno zagovarjajo model olimpijskih iger kot iger presežnikov, čeprav ta zaradi finančnih in okoljskih razlogov že dolgo ni več ekonomsko upravičen.

Kot izhaja iz predstavitvene brošure Milana in Cortine, naj bi igre potekale v znamenju načel trajnostnega razvoja, imele bi izredne pozitivne učinke na celotno regijo in zahtevale minimalne stroške. A kot kažejo izkušnje, bo mogoče račun izstaviti šele po končanih igrah. Ko so bile igre nazadnje organizirane v Alpah, v Torinu leta 2006, je bila v prvi predstavitveni brošuri navedena ocena stroškov v višini 500 mio. evrov, a stroški organizacije, gradnje infrastrukture in nekaterih športnih katedral sredi ničesar so v končni bilanci presegli 3 mrd. evrov. Aktualna dvojna kandidatura ima v primerjavi z drugimi kandidaturami morda pozitiven aspekt: razpisi za gradbene projekte so porazdeljeni na veliko območje in se ne osredotočajo le na eno gorsko regijo. Nekateri športni objekti tudi že obstajajo, treba pa bo jih treba posodobiti ali na novo zgraditi, npr. stezo za bob v Cortini d’Ampezzo. Poleg podcenjevanja stroškov skrb povzročajo tudi infrastrukturni projekti, ki se jim bo težko izogniti, npr. umetna akumulacijska jezera za potrebe umetnega zasneževanja, ceste, parkirišča, olimpijske vasi – zlasti na gorskih območjih, kot so Dolomiti ali Valtellina, saj naj bi znatno vplivali na okolje.

Francesco Pastorelli, direktor CIPRE Italija, ob tem meni: »CIPRA od Mednarodnega olimpijskega komiteja že leta zahteva korenite spremembe v razmišljanju in obravnavi zimskih olimpijskih iger. Prepričani smo, da alpski prostor ni primeren za izvedbo iger tako, kot jih načrtuje MOK.« 

Viri in nadaljnje informacije:

www.cipra.org/sl/dosjeji/zimske-olimpijske-igre, www.milanocortina2026.coni.it/images/CandidatureFile_MilanoCortina2026_eng.pdf (en), www.lastampa.it/2019/01/11/sport/olimpiadi-invernali-il-dossier-milanocortina-al-cio-sfida-a-stoccolma-yba6xydTZ7LKjmPob0ifOJ/pagina.html (it)