Alpska konvencija

Alpska konvencija (Konvencija o varstvu Alp) je mednarodna pogodba, s katero so se podpisnice zavezale k trajnostnemu razvoju in varovanju alpskega sveta. Konvencija sestoji iz 13 protokolov, od katerih vsi, razen Protokola o reševenju sporov, vsebujejo določila in ukrepe za sonaraven razvoj fizičnih in družbenih pokrajinotvornih sestavni.

Podpinsnice so: Avstrija, Francija, Italija, Liechtenstein, Monako, Nemčija, Slovenija in Švica.

Slovenija je Konvencijo podpisala 29.3. 1993, ratificirala pa jo je 22.3. 1995. 22.8. 1993 je Konevncija začela veljati. Ratifikacijo protokolov (s tem je podpisnica Konvencijo dolžna izvajati) je Slovenija izvedla 28.11. 2003. Aprila 2004 je Alpska konvencija z vsemi svojimi določili stopila v veljavo in Slovenija jo je od tedaj dolžna izvajati in upoštevati pri vseh posegih v alpskem svetu. Čeprav je bila pot do začetka veljavnosti določil Konvencije dolga, se prizadevanja za resnično "življenje" Alpske konvencije sedaj šele začenjajo. Konvencija brez ukrepov za njeno izvajanje je le mrtva črka na papirju. CIPRA Slovenija je kot sestavni del CIPRE International, na pobudo katere je v veliki meri Konvencija tudi nastala, pričela razvijati metodologijo preučevanja skladnosti posegov v okolje z Alpsko konveciijo. V Sloveniji Konvencijaj velja že tri leta,  kljub temu pa pogrešamo nadaljnje korake države k spoštovanju te mednarodne pogodbe in tudi njeni promociji. Poleg že omenjene metodologije presoje posegov, bi bilo nujno takoj pristopiti k promociji in predstavitvi Konvencije na območjih, kjer velja. Slovenija tu zamuja lepo priložnost ostati poleg Avstrije vodilna alpska država na področju sonaravnega razvoja alpskega sveta.

PODROBNE INFORMACIJE O ALPSKI KONVENCIJI SO NA VOLJO NA SKUPNIH STRANEH CIPRE. DOSTOPNE SO TUKAJ.