Cilji, določeni v okvirni konvenciji, so med pripravami prometnega protokola razkrili velika nesoglasja, ki obstajajo med posameznimi alpskimi državami glede razumevanja teh problemov. Avstrija je zaradi načrtovanega zmanjšanja obremenitev uvedla tudi prepoved gradnje novih čezalpskih tranzitnih poti. Ker druge pogodbenice, npr. Švica, niso želele sprejeti ukrepov s tako daljnosežnimi posledicami, je sledila večletna ohromitev pobud za razbremenitev prometa na območju Alp. Medtem je bil podpisan prometni protokol, ki se ne omejuje samo na prepoved gradnje novih tranzitnih poti, temveč vključuje tudi zmanjšanje ekoloških obremenitev na obstoječih tranzitnih poteh. Da pa bi lahko dejansko dosegli zmanjšanje obremenitev, Alpska konvencija omogoča izdajo predpisov tudi na nacionalni ravni, seveda pod pogojem, da niso v nasprotju z načelom prostega pretoka blaga. Alpska konvencija s tem nedvomno prispeva pomemben kamenček v mozaik prizadevanj za zajezitev obremenitev alpskega sveta s tranzitnim prometom.
Vir: CIPRA-Info 70