Kot ugotavlja 5. poročilo Alpske konvencije o stanju Alp, ki je leta 2013 izšlo s podnaslovom Demografske spremembe v Alpah, živi danes na območju Alp dobrih 14 milijonov ljudi, tem pa se v poletni in zimski sezoni pridruži še okoli 120 milijonov turistov. Kraj, v katerem ljudje živijo, običajno bistveno zaznamuje njihov način življenja. 6.200 občin v alpskem loku ima tako osrednjo vlogo pri zagotavljanju kakovosti življenja. Srečno življenje je za ljudi pomembnejše kot delujoč sistem storitev splošnega pomena. V idealnem primeru občine zagotavljajo tudi primeren okvir, ki ljudem omogoča, da lahko izkoriščajo svoje talente in uresničujejo življenjske želje.
Občine imajo – v odvisnosti od vsakokratne države in političnega sistema – seveda različne pristojnosti in možnosti za ukrepanje. Odločilni so tudi drugi dejavniki, kot so npr. velikost ali geografska lega občine ali struktura prebivalstva, skladno s tem pa so različni tudi izzivi.
CIPRA je v svojem projektu alpMonitor v sodelovanju s strokovnjaki opredelila pet globalnih trendov, ki pomembno vplivajo na Alpe: podnebne spremembe, naraščajoča mobilnost, segmentacija gospodarstva, demografske spremembe in mediatizacija. Nanje alpske občine nimajo veliko vpliva, se pa morajo z njihovimi posledicami soočati v lokalnem okolju.

Ko so gore vse bližje
Rast temperature v Alpah je dvakrat hitrejša kot v svetovnem povprečju in za to obstajajo različni razlogi. Kopno se na splošno segreva hitreje, poleg tega je problematičen povratni učinek: manj obsežna in krajša je pokritost s snežno odejo in ledenim oklepom, bolj se segrevajo tla, ki jih ne prekriva sneg in led, in toliko hitreje se talita sneg in led. Če se talijo ledeniki in trajno zamrznjena tla, so v poletnih mesecih pogostejši skalni plazovi in podori, prav tako so pogostejše tudi močne padavine in murasti tokovi. V boju proti takim okoliščinam imajo vodilno vlogo prav občine.
Ljudi o teh medsebojno povezanih dogodkih informirajo mediji. V poplavi informacij prevladuje senzacionalno poročanje, ki dogajanje ponazarja s spektakularnimi fotografijami. Zaradi tega je verjetnost, da bodo mediji poročali o redkih, izrednih dogodkih, občutno večja kot v primeru, ko gre za običajno dogajanje. Obrobni dogodki dobivajo večjo težo, kot so jo deležni vsakdanji: okoljskim katastrofam se namenja večja pozornost, medtem ko prikriti in komaj zaznavni okoljski razvojni trendi, kot so podnebne spremembe, ali pa dolgoročne strategije reševanja, kot je trajnostni razvoj, težje prodrejo v medije.

Visoke cene zemljišč, prazne vasi
Zaradi segmentacije gospodarstva postajajo verige ustvarjanja dodane vrednosti in poti na delo vse daljše, kar pomeni, da so proizvodni obrati in uporabniki vedno bolj oddaljeni drug od drugega. Visoko kvalificirani delavci si na širšem območju metropol, kot sta München ali Grenoble, poiščejo zaposlitev v specializiranih podjetjih, ki so si v zadnjem obdobju za sedež svojega poslovanja izbrala prav ta območja. Proces urbanizacije, ki je zajel alpsko obrobje, zahteva ogromne površine zemljišč, njihove cene pa poganja v višave. Nekatere od tamkajšnjih območij so funkcionalno tesneje povezane z zunajalpskimi pokrajinami kot s pokrajinami znotraj Alp. Tradicionalni sektorji, denimo kmetijstvo, gozdarstvo ali obrtna dejavnost, izgubljajo svoj pomen. S specializacijo in segmentacijo gospodarstva vse bolj izginja tudi socialna kohezija. Večnamensko gospodarstvo zahteva prilagoditev ponudbe izobraževanja. In spet so občine tiste, ki morajo tukaj ustrezno ukrepati.

Mobilno in fleksibilno
Število prebivalstva v Alpah se povečuje, vendar ne povsod. Rast je večinoma posledica priseljevanja. Posebno priljubljena so urbana območja in območja vzdolž glavnih prometnih osi. V odmaknjenih dolinah problema prekomernega staranja in upadanja števila delovno sposobnih prebivalcev priseljevanje ne bo rešilo. Kjer je delež starejših večji, je zaradi pričakovane daljše življenjske dobe večja tudi zastopanost žensk. Mlade ženske, ki so nekdaj praviloma skrbele za otroke in starejše, so danes večinoma zaposlene zunaj doma. Za občine se tako postavlja vprašanje, kako zadostiti potrebe po varstvu otrok in oskrbi starejših.
Razmeroma nov pojav je priseljevanje zaradi privlačnosti pokrajine: mladi in dobro situirani mestni ljudje iščejo nove načine življenja in tako prispevajo k ponovni oživitvi odmaknjenih hribovskih in gorskih vasi. Zaradi novih tehnologij lahko številni delajo od doma in se gibljejo med več prebivališči.
Sprememba prebivališča in delovnih mest je v Alpah povzročila porast prometa. Zaradi topografskih razmer in gospodarskega položaja je v Alpah delež poti, prevoženih z lastnim avtomobilom, večji kot zunaj Alp. Stroški gospodinjstev v redko poseljenih predelih alpskega območja, namenjeni prevozu oz. vožnji, so za tretjino večji kot pri gospodinjstvih v gosto poseljenih predelih. Povečuje se tudi migracijski pritisk.
Kako se na opisane trende odzivajo občine? Kako slednji v vasi prinašajo novo življenje? Rešitve so ravno tako različne, kot so različni izhodiščni položaji in ljudje v Alpah. Temelj gospodarskih sprememb so skupne vrednote. Alpske občine, ki stavijo na solidarnost, zadostnost in participacijo, imajo dobre možnosti, da ljudem omogočajo kakovostno življenje in ga tudi ohranijo.