Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

V Bruslju kritično o alpski prometni politiki

26.11.2014 / alpMedia
Kratkovidno, nezadostno, nedosledno: tako je politiko in projekte na področju preusmeritve tovornega prometa na železnico označila in njihovo smiselnost pod vprašaj postavila nedavno objavljena študija, ki jo je naročil Evropski parlament. O tem, zakaj Evropa ne podpira več projekta „Lyon–Torino“ in zakaj bodo imeli pri tem zadnjo besedo Švicarji in Švicarke, v nadaljevanju.
Image caption:
Študija Evropskega parlamenta je pri projektu gradnje železniške proge na relaciji Lyon–Torino ugotovila številne pomanjkljivosti. © erysipel / pixelio.de

Na začetku novembra je odbor Evropskega parlamenta za promet javnosti predstavil posodobljeno študijo o evropskih projektih TEN-T, torej tistih velikih prometnih oseh, ki naj bi med seboj povezale Evropo. Predmet analize sta tako načrtovana gradnja železniške proge z baznim predorom na relaciji med Lyonom/F in Torinom/I kakor tudi bazni predor pod gotthardskim masivom v Švici.

Nad izvedbo projekta Lyon–Torino še veliko vprašajev

Glavna ugotovitev glede načrtovane gradnje nove železniške proge na relaciji med Lyonon in  Torinom je – streznitev. Po eni strani so bili pri načrtovanju tako velikega projekta preskočeni mnogi pomembni etapni cilji: nikoli ni bila opravljena primerjalna analiza stroškov in koristi alternativnih možnosti, ravno tako ni bila nikoli izvedena zakonsko predpisana presoja vplivov na okolje na podlagi evropske smernice. Prvo javno dostopno analizo stroškov in koristi so promotorji pripravili šele leta 2012, torej dve desetletji po začetku načrtovanja gradnje. Vse do danes ni bila opravljena analiza ekonomske učinkovitosti za obdobje, ko bo proga dejansko obratovala. Transparentnost in sodelovanje javnosti sta pomanjkljiva. Po drugi strani pa študija pod vprašaj postavlja nujnost nove železniške proge: izračuni, po katerih bi morali na tej relaciji prevažati vedno večje količine tovora, so napačni. Poleg tega zadostujejo zmogljivosti obstoječe proge še za naslednji dve desetletji. Evropska komisija projekta zdaj ne želi več financirati v celoti, temveč le posamezne odseke. Michael Cramer, predsednik prometnega odbora Evropskega parlamenta, vidi v tem odzivu prvi odmik od projekta.

Fréjus in Gotthard: cestna predora v škodo železnici

Železniški predor na relaciji Lyon–Torino postavljajo avtorji študije pod vprašaj tudi zato, ker Francija, Italija in Švica istočasno spodbujajo gradnjo novih cestnih predorov, s tem pa nove in stroškovno zahtevne železniške proge ostajajo neizkoriščene. Vse to skrbi tudi široko zvezo več kot 40 švicarskih organizacij. Leta 2016 naj bi za železniški promet odprli 12 milijard CHF vreden gotthardski predor. Obenem pa želita vlada in parlament zaradi načrtovane prenove obstoječega cestnega predora le-tega razširiti še za drugo cev. Politika sicer obljublja, da bo po zaključeni prenovi potekal promet v vsaki cevi le v eno smer, a že danes se, če je to potrebno, na določenih odsekih odstavni pas spremeni v vozni pas. Trenutno poteka zbiranje podpisov za referendum proti gradnji druge cevi. Švicarski volivci bi se lahko za koherentno prometno politiko odločili že junija 2015: leta 1994 so Švicarji dosegli uveljavitev člena o varstvu Alp in s tem vnos omejitve tranzitnega prometa v ustavo.

Odločitev o odprtju druge cevi predora Fréjus za težka tovorna vozila je bila medtem že sprejeta. Francija in Italija sta se odločili, da cev, prvotno namenjeno zagotavljanju varnosti, odprejo za tovotni promet.

Alpske države morajo delovati složno

Gradnja avtoceste skozi predor Fréjus je v nasprotju z načrtovano gradnjo železniške povezave na relaciji Lyon–Torino kot tudi s skupno podnebno politiko, ugotavlja študija Evropskega parlamenta. Vse cestne projekte, katerih namen je olajšati tranzit tovornih vozil, in vse železniške projekte brez ustrezne vzporedne politike bi bilo zato treba opustiti, se glasi zahteva avtorjev omenjene študije. Za celotno regijo potrebujemo koherentno politiko in spodbude za izvedbo ukrepov preusmeritve prometa na železnico. Prva prednostna naloga bi morala zato biti vzpostavitev vsealpskih okvirnih pogojev, na podlagi katerih bi bilo mogoče tovorni promet preusmeriti s cest na železnico učinkovito in hitro .

Vir in več informacij na http://www.alpeninitiative.ch/nein-2te-roehre/medien/medieninfos/141007_pk.html (fr), http://www.karimadelli.com/index.php?rub=medias&pg=dans-la-presse&spg=&act=afp-bruxelles-juge-surdimensionne-le-projet-de-tgv-lyon-turin (fr), http://www.cipra.org/en/publications/update-on-investments-in-large-ten-t-projects-study-provisional-version (en, de), http://www.elysee.fr/communiques-de-presse/article/sommet-franco-italien-3/ (fr), http://www.acac73.org/2014/11/fin-du-creusement-du-deuxieme-tube-du-tunnel-routier-du-frejus-une-victoire-pour-la-predominance-du-trafic-poids-lourds-dans-les-alp (fr)