Na področju preusmeritve prevoza s cest na železnico je Švica zagotovo ena od pionirskih držav. Za to se mora zahvaliti zlasti Alpski iniciativi, ki v letu 2019 praznuje 30. obletnico in ki je zaslužna za to, da je Švica pravico do preusmeritve čezalpskega tranzitnega prometa s cest na železnico leta 1994 zapisala v ustavo. Cilj pobude, da se število tovornih vozil, ki potujejo čez alpsko območje, zmanjša na 650.000 letno, sicer še vedno ni dosežen, saj danes švicarske alpske prelaze prečka okoli 941.000 vozil letno, a ocene so pokazale, da bi brez Alpske iniciative to število preseglo dva milijona, kar je skoraj toliko kot na Brennerskem prelazu med Avstrijo in Italijo.

Več bi morali storiti tudi državljani sami

Za najlepše darilo je poskrbela švicarska prometna ministrica Simonetta Sommaruga, ki je napovedala sprejetje paketa ukrepov, h katerim sodi tudi ohranitev prispevka za kombinirani promet in povišanje davka za težki tovorni promet (LSVA) za »umazana« tovorna vozila. Kot je poudarila v svojem govoru na jubilejni slovesnosti 19. maja 2019 v švicarskem Arth-Goldauu, je preusmeritev tovornega prometa nujnost. Zvezna ministrica je potegnila vzporednico med Alpsko iniciativo, ki deluje kot civilno gibanje, in mladimi, ki se danes borijo za podnebje: »Državljani ne smemo čakati, da bo kaj storila politika, temveč se moramo sami aktivirati.«

Jon Pult, predsednik Alpske iniciative, je s svojimi zahtevami šel še korak dlje: »Svoje poslanstvo moramo še razširiti.« Izrazil je zahtevo, da se izpusti CO₂, ki jih povzroča čezalpski cestni tovorni promet, znižajo na ničto stopnjo in to v najkrajšem možnem času. Društvo je tudi že predložilo časovni načrt za izvedbo dekarbonizacije in elektrifikacije prometa težkih tovornih vozil – od leta 2035 dalje naj ne bi alpskih prelazov prevozilo več nobeno tovorno vozilo s pogonom na fosilna goriva. Jubilejno leto želi Alpska iniciativa izkoristiti kot priložnost za razpravo o vprašanju, ali je za uresničitev tega načrta potrebna nova civilna iniciativa.  

Štirje tiri za nemške priključne proge

Švicarsko prevozniško združenje Astag se je hitro odzvalo in zavrnilo vse zahteve Alpske iniciative ter jih označilo za čisto fantaziranje, predloge pa označilo za »neučinkovit in drag akcionizem«. Švicarski prevozni sektor naj bi svojo domačo nalogo opravil že zdavnaj, zdaj sta na vrsti Italija in Nemčija, ki morata končno zgraditi dovozne proge do Nove železniške alpske transverzale (NEAT). Sommarugova je tudi tukaj prevzela pobudo in 22. maja z nemškim kolegom Andreasom Scheuerjem, zveznim ministrom za promet in digitalno infrastrukturo, ob robu Svetovnega prometnega foruma (International Transport Forum – ITF) v Leipzigu v Nemčiji podpisala ministrsko izjavo o povečanju zmogljivosti tovornega železniškega prometa do zaključene nadgradnje štiritirne železniške proge po Renski dolini med Baslom in Karlsruhem.

Viri in nadaljnje informacije:

www.alpeninitiative.ch/medienmitteilung-jubilaeum/ (de),
www.alpeninitiative.ch/fr/madame-sommaruga-veut-faire-progresser-le-transfert-du-trafic/ (fr),
www.alpeninitiative.ch/it/comunicato-stampa_anniversario/ (it),
www.presseportal.ch/de/pm/100001880/100828242 (de),
www.srf.ch/news/schweiz/30-jahre-alpeninitiative-sommaruga-will-mehr-gueterverkehr-auf-die-schiene-verlagern (de),
www.uvek.admin.ch/uvek/de/home/uvek/medien/medienmitteilungen.msg-id-75161.html (de),
www.uvek.admin.ch/uvek/fr/home/detec/medias/communiques-de-presse.msg-id-75161.html (fr),
www.uvek.admin.ch/uvek/it/home/datec/media/comunicati-stampa.msg-id-75161.html (en),
www.uvek.admin.ch/uvek/en/home/detec/media/press-releases.msg-id-75161.html (en)