Osebna orodja

  Iskalni filter  

Stališča

Sončev obrat v zimskem turizmu

© julochka / flickr

Alpski regiji je bogastvo prinesel prav turizem. Ta sicer v mnogih delih alpskega območja še naprej ostaja pomemben vir dohodkov, obenem pa pomeni tudi veliko tveganje. Pomen turizma in njegova ciljna usmerjenost se na območju Alp sicer razlikujeta od države do države, pa vendarle imata tudi skupno točko: podnebne spremembe in temu posledično spremembe v vedenju gostov in obiskovalcev alpskega prostora zahtevajo nove strategije in pristope. Nujna je družbena in ekonomska preobrazba, pri kateri bo treba upoštevati turistično preteklost in sedanjost ter razvojne možnosti za prihodnost.

Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) ocenjuje pričujoči dokument, v katerem predstavlja svoje stališče, kot konstruktiven prispevek k pospeševanju sprememb v razvoju turističnih destinacij. Splošno veljavnih receptov za uveljavitev trajnostnega zimskega turizma ni mogoče podati – zahteve, ki so predstavljene v nadaljevanju, je tako treba razumeti kot pobudo k razmisleku o teh vprašanjih. CIPRA je prepričana: če je turizem zasnovan premišljeno in se tako tudi izvaja, lahko uspešno združuje različna področja življenja kakor tudi različne zahteve domačega prebivalstva in počitniških gostov v Alpah, s tem pa prispeva tudi h kakovosti življenja vseh vpletenih. Navsezadnje je končni cilj ravno zagotovitev kakovostnega življenja v Alpah, tako poleti kot pozimi.

Izhodiščni položaj in trendi

Število nočitev v Alpah je že nekaj let v upadanju in to velja tudi za nekdaj uspešna zimskošportna središča. Število smučarskih vozovnic, ki so bile prvič registrirane ob vstopu gosta na smučišče, v zadnjih petih letih v vseh alpskih državah stalno upada, ravno tako število dni bivanja smučarjev v zimskošportnih središčih. Tretjina do četrtina smučišč obratuje z izgubo. Zahteve gostov so zelo različne: turisti danes Alp ne obiskujejo le zaradi smučanja, temveč želijo preizkusiti in doživeti tudi druge dejavnosti, kot so npr. hoja s krpljami, obiskovanje koncertov in tečajev meditacije, sproščanje v centrih dobrega počutja, okušanje regionalnih specialitet ali seznanjanje z običaji krajev, kjer preživljajo počitnice. Zlasti mladi se z zimskimi športi, če sploh, ukvarjajo le še priložnostno.

Investicijska spirala se vrti v globalnem konkurenčnem okolju. Ponudniki turističnih storitev v Alpah pogosto stavijo le na eno karto in ta se glasi: še več, še hitreje. Dobiček si obetajo od oddaljenih tržišč in gostov iz zelo oddaljenih krajev, z dumpinškimi cenami jih vabijo v Alpe, pogosto za en sam obisk, proračunska sredstva za trženje, infrastrukturo in vzdrževanje pa naraščajo. 

Vsi ti izzivi se zaradi podnebnih sprememb le še zaostrujejo. Že zdaj količina dežnih padavin na območjih, nižjih od 1.000 metrov nadmorske višine, v enem letu presega količino snežnih padavin. Smučarska sezona je vedno krajša. Umetno zasneževanje ponuja le delno rešitev problema: za umetno zasneževana smučišča potrebujemo tri do pet zaporednih dni s temperaturo pod lediščem, to pa se dogaja vse redkeje. Po napovedih naj bi se do leta 2050 s smučarskim turizmom lahko ukvarjali le še v krajih na območjih, ki ležijo nad 1.800 metri nadmorske višine. In kako se bodo na take razmere odzvala preostala območja?

Nekateri ukrepi, s katerimi naj bi obvladali omenjene izzive, pa podnebne spremembe še pospešujejo, npr. prihodi gostov iz zelo oddaljenih krajev v alpske turistične destinacije z letalom. Številni ukrepi imajo resne posledice za okolje in dobro počutje prebivalcev. Zaradi umetnega zasneževanja eksponentno narašča poraba vode in energije. Raziskave, ki so jih opravili v Franciji, kažejo, da se je kakovost pitne vode v številnih smučarskih središčih poslabšala zaradi kontaminirane vode iz akumulacijskih jezer, zaradi vode, ki se dovaja iz drugih virov, kakor tudi zaradi dodatkov za izdelavo umetnega snega pri pripravi zimskih športnih dogodkov. Posledica poseganja v pokrajino in vodno ravnovesje je lahko erozija tal ali sprožanje plazov na pobočjih, zaradi česar je ogrožena varnost ljudi. Emisije hrupa in finega prahu, ki ga povzroča turistični promet, zmanjšujejo kakovost življenja ne le v turističnih destinacijah, temveč tudi v regijah vzdolž cest, ki vodijo do njih.

Podoba zasneženih gora in neokrnjene pokrajine, kot jo svojim gostom slikajo turistični ponudniki, se vse bolj odmika od resničnosti, a podvomiti v smiselnost smučarskega turizma v Alpah je za številne destinacije in turistične ponudnike enako bogoskrunstvu. Kljub negotovim izgledom ti še naprej vztrajajo pri širjenju smučarske infrastrukture. Zahteve po financiranju trženjskih dejavnosti in infrastrukture iz davkoplačevalskih sredstev so vedno glasnejše, tveganje pa se prenaša na družbo.

Zahteve

  • Trajnostni turizem spoštuje omejenost količin obstoječih naravnih virov in spodbuja inovativne pristope!
  • Preprečiti je treba omogočanje dostopa do ledeniških površin in doslej neokrnjenih delov pokrajine!
  • Odstraniti je treba opuščene infrastrukturne objekte in zmanjšati obseg zazidljivih zemljišč!
  • Ustvariti in spodbujati okolju prijazno mobilnost!
  • Spodbujanje turizma zahteva celostno usmerjene regionalne strategije!
  • Učiti se od pionirjev!

PDF: