Osebna orodja

  Iskalni filter  

Druge informacije

Sporočila za medije

whatsalp – projekt prečenja Alp uspešno zaključen

3. junija 2017 se je skupina alpskih pohodnikov in obenem strokovnjakov za različna področja odpravila na pohod, ki je v okviru projekta whatsalp potekal od Dunaja v Avstriji, naprej čez Italijo in Švico do Nice v Franciji. Na poti so dokumentirali aktualno stanje alpskega območja in v posameznih krajih s prebivalci delili in si izmenjevali informacije in izkušnje. Namen potovanja je bil opraviti primerjavo z rezultati, ki so bili leta 1992 pridobljeni pri prečenju Alp v okviru projekta Alp TransALPedes, in se pripraviti na prihodnje korake. Poleg številnih drugih partnerjev in Alpske konvencije sta bili glavni partnerici omenjenega projekta Mednarodna komisija za varstvo Alp (CIPRA) in švicarska Alpska iniciativa. 29. septembra 2017 bodo člani skupine whatsalp prispeli v Nico, kjer bodo poročali o projektnih dosežkih.

Ožjo skupino whatsalp v sestavi švicarskih geografov Dominika Siegrista in Harryja Spiessa ter avstrijskih strokovnjakov za Alpe Christiana Baumgartnerja in Gerharda Stürzlingerja je na pohodniški turi, dolgi 1800 kilometrov, po posameznih etapah spremljalo okoli 200 pohodnikov.

Udeležencem pohoda so se Alpe predstavile kot raznolika in zanimiva regija, za katero je po eni strani značilna visoka rast števila prebivalstva, po drugi strani pa se v marsikaterem delu alpske regije vedno pogosteje soočajo z odseljevanjem prebivalstva. Pri srečanjih in v pogovorih z lokalnim prebivalstvom so člani skupine whatsalp tako dobili vtis, da je danes v primerjavi z letom 1992 mlajša generacija v gorah občutno manj zastopana. »Če želimo to spremeniti, potrebujemo nove strategije in modele, ki bodo prilagojeni razmeram v posameznih regijah in državah,« je prepričan Harry Spiess, član ožje skupine whatsalp. Treba je zaustaviti intenzivno rast alpskih mest in poskrbeti, da bodo alpske regije spet postale zanimive predvsem za mlade in privlačne za življenje in delo. Pohodniško skupino je po posameznih etapah v okviru projekta CIPRE whatsalp youth spremljalo tudi 30 mladih.

Rezultate projekta whatsalp je mogoče povzeti v naslednjih štirih točkah:

1) V primerjavi z letom 1992 so Alpe podnebnim spremembam in njihovim posledicam danes izpostavljene v še večji meri. Skupina projekta whatsalp je lahko v praksi doživela hitro taljenje ledenikov, kar povzroča izgubo kakovostne alpske pokrajine – primer je taljenje ledenikov Rhone/CH ali Grande Motte pri Val d’Isèru/F. Prav tako je bilo opaziti je, da zaradi pomanjkanja snega številna alpska smučišča vse bolj uporabljajo potratne sisteme za umetno zasneževanje, zaščitne ponjave za prekrivanje smučišč in ledeniških površin ter akumulacijska jezera. Član ožje skupine Christian Baumgartner ob tem ugotavlja: »Naravne nesreče, ki jih pogojujejo podnebne razmere, se danes pojavljajo vedno pogosteje – nazoren primer je nedavni skalni podor na območju švicarske gorske vasi Bondo v Bergellu.« Za varstvo podnebja so nujne rešitve, ki so doslednejše od današnjih, gorskim območjem pa bi bilo treba v okviru podnebne politike posvetiti posebno pozornost.

2) Poleg globalno usmerjenega in neekološkega intenzivnega turizma, ki se je v primerjavi z letom 1992 občutno okrepil, so pohodniki iz skupine whatsalp v Alpah naleteli na nove oblike sonaravnega turizma: primer za to so projekti »100% Valposchiavo« v Graubündnu/CH, v Narodnem parku Mercantour/F in dolini Valle Maira/I. Član ožje skupine Dominik Siegrist je prepričan: »Alpski turizem nujno potrebuje reformo, ki bo usmerjena v trajnostni razvoj, pa naj bo to z ekologizacijo intenzivnega turizma ali doslednejšim spodbujanjem sonaravnega turizma, ki bo prilagojen vsakokratnim lokalnim razmeram.«

3) Obseg cestnega tranzitnega tovornega prometa se je v zadnjih 25 letih izrazito povečal, prav tako je intenziven razvoj doživela uporaba motornih vozil v prostočasne namene. Kot je povedal Gerhard Stürzlinger, prav tako član ožje skupine whatsalp, so se pohodniki lahko seznanili s številnimi projekti, katerih namen je spodbujanje trajnostne mobilnosti. Kljub pozitivnim pristopom, ki so bili v švicarsko alpsko politiko vključeni prek švicarske Alpske iniciative, pa zmanjšanje prekomernega tovornega in prostočasnega prometa motornih vozil v Alpah v celoti ni uspelo. »Alpske države in EU morajo tako ustvariti učinkovite instrumente za urejanje in spodbujanje nadaljnjega zmanjšanja tranzitnega prometa, za preusmeritev zlasti tovornih vozil na železnico in za ublažitev prostočasnega prometa motornih vozil,« zahteva Gerhard Stürzlinger.

4) »Alpska ekoregija« je od leta 1992 v mnogih alpskih dolinah postala vsakdanja realnost, medtem ko v drugih krajih še naprej prevladuje manj ekološko kmetijstvo. V kmetijski politiki bo treba še naprej spodbujati ekologizacijo hribovskega in gorskega kmetijstva ter ustvarjati spodbude za krepitev sodelovanja med kmetijstvom in turizmom.

Podroben povzetek projekta whatsalp v nemškem, francoskem, italijanskem, slovenskem in angleškem jeziku ter sporočila za medije, prilagojena posameznim državam, tj. Avstriji, Franciji, Italiji in Švici, so objavljena na https://whatsalp.org/de/medien/ .

Whatsalp youth: Več informacij na www.cipra.org/sl/whatsalp-youth 

 

Za vprašanja vam je na voljo:

Dominik Siegrist, ožja skupina whatsalp, dominik.siegrist@whatsalp.org, tel. +41 79 673 43 30

Maya Mathias, Sodelavka za odnose z javnostmi CIPRA International, maya.mathias@cipra.org, +423 237 5353

Arhiv

Sporočila za medije iz leta 2009 in prej najdete v arhivu.