Osebna orodja

  Iskalni filter  

Sporočila za medije

Alpska politika na preizkušnji

(c) funky1_opt, flickr

Z alpsko makroregijo se odpirajo nove možnosti sodelovanja – dologoletne zahteve CIPRE po večji participaciji in izvajanju ukrepov bi se tako vendarle lahko uresničile. Mednarodne alpske politike se loteva tudi CIPRA v zadnji številki svoje revije Alpe na odru.

EU z evropsko strategijo določa instrument, s katerim želi okrepiti ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo znotraj tako imenovanih makroregij, prostorov z izzivi in potenciali podobnih razsežnosti. Problemi naj bi se, kolikor bo mogoče, reševali po načelu subsidiarnosti, ki temelji na samoodločanju in lastni odgovornosti. Za donavsko in baltsko območje taki strategiji že obstajata, s strategijo EU za Alpe, ki je trenutno v pripravi, pa se nove možnosti sodelovanja zdaj odpirajo tudi za alpski prostor. V procesu sodelujeta kot državi nečlanici EU tudi Švica in Lihtenštajn. Strategija je priložnost, če bo le oblikovana participativno in trajnostno.

V duhu časa

Od leta 1991 je z Alpsko konvencijo vzpostavljen okvir za sodelovanje med alpskimi državami in EU. Ključnega pomena pri tem je ideja, da so za čezmejne probleme potrebne skupne rešitve. Alpska konvencija pa ima svoje pomanjkljivosti, saj pomembni akterji, kot so alpske regije, nimajo statusa pogodbenic in so premalo vključeni v procese upravljanja. Prav tako ni strategije ne sredstev za izvajanje ukrepov. A zdaj bi se dolgoletne zahteve CIPRE po večji udeležbi ljudi v procesih upravljanja in odločanja vendarle lahko uresničile.

S širokim pristopom ustreza evropska strategija za alpsko makroregijo potrebam časa. Kot pojasnjuje geograf in strokovnjak za Alpe Bernard Debarbieux v intervjuju, objavljenem v zadnji številki tematske revije CIPRE Alpe na odru s podnaslovom Po kateri poti? Zakaj alpska politika potrebuje novo usmeritev (brezplačni izvod revije: www.cipra.org/alpenaodru, international@cipra.org ali +423 237 53 53), čezmejni prostor v prihodnje ne bodo sestavljale samo države, ki so podpisale mednarodno pogodbo, temveč tudi organi, ki želijo vzpostaviti oblike sodelovanja.

Še vedno sicer ni povsem gotovo, kako in s katerimi sredstvi se bo strategija izvajala, a nekaj je jasno že zdaj: za to potrebujemo alpske regije in civilno družbo. Te se bodo zavzele zanjo le v primeru, da bodo tudi same vključene v proces in da bodo upoštevana njihova mnenja. Odgovornost je torej na obeh straneh: nacionalne države in EU morajo omogočiti sodelovanje, prav tako bo morala dejavno vlogo odigrati prizadeta stran. To lahko storijo s sodelovanjem v javnem posvetovanju, ki trenutno poteka prek spleta http://ec.europa.eu/regional_policy/consultation/eusalp/index_en.cfm.

Trajnostnost kot najvišji cilj

Vendar pa Alp ne bi smeli obravnavati le kot funkcionalni prostor, kjer je gibanje ljudi čim bolj neovirano ter kjer si ljudje med seboj izmenjujejo blago in storitve. Najvišji cilj morata biti trajnostni razvoj tega enkratnega življenjskega prostora in ohranjanje naravnih virov – splošen politični okvir za to daje Alpska konvencija s pripadajočimi izvedbenimi protokoli. V tem smilsu se evropska strategija in Alpska konvencija dopolnjujeta.

 

Tematska revija Alpe na odru izhaja v štirih jezikih (francoskem, italijanskem, nemškem in slovenskem). Revijo lahko brezplačno naročite na spletni strani http://www.cipra.org/alpenaodru, po e-pošti international@cipra.org ali tel. +423 237 53 53.

Za več informacij so Vam na voljo:

Claire Simon, direktorica CIPRA International, +423 237 53 53

Barbara Wülser, predstavnica CIPRE International za odnose z javnostmi, +423 237 53 barbara.wuelser@cipra.org

Arhiv

Sporočila za medije iz leta 2009 in prej najdete v arhivu.