Razmere v zimskem turizmu se na območju Alp sicer razlikujejo od države do države, imajo pa tudi skupno točko: to so naraščajoče temperature in spremenjeno vedenje počitniških gostov in obiskovalcev alpskega prostora, ki zahtevajo nove strategije in pristope. Število nočitev v Alpah je že nekaj let v upadanju, kar velja tudi za nekdaj uspešna zimskošportna središča. Tudi število  smučarskih vozovnic, ki so bile prvič registrirane ob vstopu na smučišče, se v zadnjih petih letih v vseh alpskih državah stalno znižuje, ravno tako število dni bivanja smučarjev v zimskošportnih središčih. Tretjina do četrtina smučišč obratuje z izgubo.

Smučanje danes ni več nacionalni šport in zlasti mladi se s smučanjem, če sploh, ukvarjajo le še priložnostno. Turisti danes v Alpah ne želijo več le smučati, temveč se želijo preizkusiti tudi v drugih dejavnostih, npr. v hoji s krpljami, obiskovanju koncertov, sproščanju v centrih dobrega počutja ali na tečajih meditacije, okušanju regionalnih specialitet ali spoznavanju običaje krajev, kjer preživljajo počitnice.

Turizem zaznamujejo podnebne spremembe

Vsi ti izzivi pa se zaradi podnebnih sprememb le še zaostrujejo. Že zdaj količina dežnih padavin na območjih pod 1.000 metri nadmorske višine v enem letu presega količino snežnih padavin. Smučarske sezone so vedno krajše. Umetno zasneževanje ponuja le delno rešitev problema: za umetno zasnežena smučišča potrebujemo tri do pet zaporednih dni s temperaturo pod lediščem, kar se dogaja vedno redkeje. Po napovedih naj bi se do leta 2050 s smučarskim turizmom lahko ukvarjali le še na območjih, ki ležijo na več kot 1.800 metrih nadmorske višine. Kaj bo s preostalimi območji?

Svoje stališče o tej temi je CIPRA predstavila v dokumentu Sončev obrat v zimskem turizmu in pri tem izrazila zahtevo po koreniti gospodarski in družbeni preobrazbi. V središču takega preobrata mora ostati kakovost življenja gostov in prebivalcev; da bi to dosegli, potrebujemo splošne regionalne strategije, ki bodo vključevale vsa področja gospodarjenja in življenja. Turizem ni sam sebi namen. Če je zastavljen premišljeno in se tako tudi uresničuje, združuje različna področja in krepi identiteto turističnih destinacij, kar je povsem v duhu mednarodnega leta trajnostnega turizma za razvoj. V zaključnem dokumentu okoljskega vrha Rio+20 je zapisano, da „premišljeno zasnovan in usmerjeni turizem občutno prispeva k trajnostnemu razvoju v njegovih treh temeljnih dimenzijah, je tesno povezan z drugimi sektorji ter ustvarja človeku dostojna delovna mesta in omogoča možnosti za trgovanje.“

Spodbujanje turizma je treba usmerjati s sprejetjem med seboj povezanih, dolgoročnih in trajnostnih ukrepov, ki bodo koristili trajnostnemu zimskemu ali celoletnemu turizmu, ki bo dodano vrednost ohranjal v mejah domače regije. Že danes obstajajo turistične destinacije, ki so se odločile turizem preoblikovati na novo. Vse te primere dobre prakse je treba seveda spodbujati in z njimi seznanjati tudi javnost.

Posledice odločitev so daljnosežne

Kako je mogoče oblikovati take spremembe in s katerimi izzivi se bo pri tem treba soočiti, ponazarja interaktivna predstavitev Zimski turizem – destinacija ustvarja spremembe, ki je bila izdelana v okviru projekta alpMonitor. CIPRA v predstavitvi spremlja fiktivno alpsko regijo na njeni poti sprejemanja odločitev, obenem pa nakaže morebitne posledice teh odločitev. Ena od možnosti je tudi opustitev turizma. Osnovne informacije, nadaljnje spletne povezave in viri so navedeni v spletnem dosjeju Zimski turizem v Alpah.

• Pričujoče sporočilo za medije in fotografije v kakovosti, primerni za tisk, si lahko prenesete na povezavi: www.cipra.org/sl/sporocila-za-medije
• dokument s stališčem Sončev obrat v zimskem turizmu: www.cipra.org/en/positions/winter-tourism
• interaktivna predstavitev Zimski turizem – destinacija ustvarja spremembe v okviru projekta alpMonitor: www.cipra.org/sl/alpmonitor/podrocje-delovanja-turizem
• spletni dosje Zimski turizem v Alpah: www.cipra.org/sl/dosjeji/zimski-turizem-v-alpah

Za vprašanja sta vam na voljo:

Christian Baumgartner, podpredsednik CIPRE International, +43 664 381 21 43; [email protected]  

Barbara Wülser, namestnica direktorja CIPRE International, +423 237 53 11; [email protected]