Osebna orodja

  Iskalni filter  

Sporočila za medije

Načela trajnosti niso združljiva s takšno olimpijado

Danes pionirski duh za Švico pomeni prizadevanje za zmanjševanje okoljskega odtisa in trajnostno ravnanje z lastnimi viri, da bodo slednji na voljo tudi prihodnjim rodovom. Karkoli drugega bi predstavljalo lažno oglaševanje, lastnost, ki jo je moč pripisati načrtovani zimski olimpijadi Graubünden 2022. Trajnostne olimpijske igre terjajo spremembo načina razmišljanja, vendar pa ni moč opaziti, da bi bilo to v interesu Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK), ki postavlja sleherne pogoje.

Približno tri generacije po zimski olimpijadi v St. Moritzu leta 1948, naj bi omenjeni kraj leta 2022 vnovič predstavljal enega od prizorišč. Leta 1948 je bil zagotovo pionirski duh tisti, ki je osmišljal izvedbo zimskih olimpijskih iger. Razsežnosti dogodka in olimpijski duh so tedaj namreč še stopali z roko v roki. Kljub temu pa si je mondeno letovišče naprtilo preveliko breme in le mukoma odplačalo dolgove. Kaj pa se je pravzaprav spremenilo do današnjega dne? Predvsem razsežnosti prireditve, kot so zimske olimpijske igre, načela trajnostnega razvoja in duh časa.

Zgolj tržna poteza

Dandanes zimske olimpijske igre trajajo dlje in predstavljajo veliko obsežnejši projekt. Na zimskih olimpijadah sodeluje vse več držav ter vse več športnikov in športnic, ki se kosajo v vse številnejših športnih panogah in disciplinah. Dogajanje spremlja na tisoče funkcionarjev, prostovoljcev, trume osebja, ki je zadolženo za zagotavljanje varnosti, potreba po več tisoč dodatnih prenočiščih, preobsežna infrastruktura in prenapihnjeni proračuni.

Predvsem kraji, kjer se odvijajo olimpijski dogodki, utrpijo ekološko škodo in obsedijo na kupih dolgov ter stroškov za vzdrževanje športnih objektov. Razsežnosti posegov v naravo ter raven energetske porabe za potrebe vzdrževanja infrastrukture in mobilnosti so se precej povečale. Tovrstni megalomanski podvigi pa botrujejo tudi občutnemu večanju okoljskega odtisa.
In prav na krilih projektov, kakršen naj bi bila omenjena olimpijada oziroma „zaveza k trajnosti, inovacijam in dediščini – Graubünden 2022“, si odgovorni prizadevajo oplemenititi trajnostni sij Švicarske federacije. Namen snovanja trajnostne vizije za kanton Graubünden si nedvomno zasluži podporo. Dominik Siegrist, predsednik CIPRE, pa je odločen: „Zavoljo dejstva, da se trajnostna vizija omenja šele tik pred vložitvijo kandidature za organizacijo zimskih olimpijskih iger, je moč sklepati, da gre vse prej kot za resen in iskren namen, zgolj za marketinško potezo.“

O treh stebrih trajnostnega razvoja ni ne duha ne sluha

„Uresničljiva strategija udejanjanja načel trajnostnega razvoja je zaželena neodvisno od kandidature,“ dodaja Siegrist, sicer profesor za naravi prijazni turizem in parke na Visoki šoli v Rapperswillu. Okoljevarstvene organizacije namreč že vrsto let kličejo po trajnostni strategiji. „Predstavljena vizija trajnostnega razvoja ne zajema konkretnih ciljev, podprtih s števili!“ poudarja Siegrist in nadaljuje: »Vizija predvideva bistveno zmanjšanje okoljskega odtisa na območju kantona Graubünden do začetka zimskih olimpijskih iger. Kaj pa to konkretno pomeni? Morda zmanjšanje okoljskega odtisa za 30% do leta 2022 in za 80% do leta 2050? Nikjer ni mogoče zaslediti, ali se strategija ozira po sprejetih trajnostnih standardih, med katere, na primer, sodi tudi vzpostavitev '2.000-vatne družbe'. Naj opomnim, da mora resna zaveza k trajnostnemu razvoju temeljiti na stremljenju k 80 do 95-odstotnemu zmanjšanju izpustov CO2.“
Povečan promet, potovanje na zimske olimpijske igre v Graubünden z letalom ipd., gradnja nepremičnih objektov, namestitev in odstranitev začasne infrastrukture; vse to izdatno povečuje okoljski odtis. Konkretna trajnostna strategija temelji na merljivih učinkih. Privlačne vizije in mamljivi cilji nikakor niso dovolj. Toliko o ekološki trajnosti.

Onemogočanje koristnih inovacij

Kaj pa gospodarska trajnost? Zimske olimpijske igre – torej tudi projekt Graubünden 2022 – niso združljive z načeli trajnostnega turizma. S predvidenim oglaševalskim učinkom na globalnem trgu in z marketinškim omreževanjem hitro rastočih gospodarstev, med katera sodijo Kitajska, Indija ali Brazilija, se spodbuja energetsko in finančno pogolten turizem, ki nikakor ne predstavlja ustrezne dolgoročne rešitve.

Olimpijske igre naj bi botrovale ustvarjanju novih delovnih mest, kar pa se je doslej  zmeraj izkazalo zgolj za pobožno željo. Za koristne inovacije, na katerih naj bi slonel trajnostni turizem, pa primanjkuje denarja. Za dva tedna plapolanja olimpijskega ognja naj bi bilo namenjenih več milijard švicarskih frankov. Vse, kar bi ostalo, bi bil gromozanski dolg na plečih St. Moritza, Davosa, Graubündna in Švice, ob tem pa tudi neizbrisne posledice za okolje. Takšne so namreč grenke izkušnje organizatorjev preteklih zimskih olimpijad in tudi napovedi za naslednji dve so vse prej kot rožnate. Finančno izgubo  konec koncev pogojuje tudi Mednarodni olimpijski komite (MOK), ki določa in spreminja vsakokratne pogoje, ne da bi tvegal lastno kožo. Kdor upošteva načela trajnostnega razvoja, v tovrstne projekte – ob tako negotovih pogojih in črnogledih napovedih – ne bi vložil niti ficka.

Kaj pa socialna trajnost? Ustvarjeni primanjkljaj botruje pomanjkanju finančnih sredstev za projekte, ki zadevajo številna področja, kot na primer področje sociale, mladine, izobraževanja, kulture ali športno-rekreativnih programov za vse. Dejstvo je, da bi današnja generacija z zimskimi olimpijskimi igrami Graubünden 2022 prihodnjim rodovom naprtila tudi odplačevanje dolgov.

CIPRA, ki se že več kot 60 let zavzema za ohranjanje kakovosti življenja in trajnostni razvoj na območju Alp, podpira pravico mladih širom alpskega loka do svobodnega oblikovanja prihodnosti,  ter se obenem odločno izreka proti zimski olimpijadi Graubünden 2022.

shranjeno pod:
Arhiv

Sporočila za medije iz leta 2009 in prej najdete v arhivu.