Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Publikacije

Alpe in preostali predeli Švice: kdo plačuje in kdo ima dobiček?

Die Alpen und der Rest der Schweiz
Image caption:
© ETH Zürich
Leto izida2005
Avtor(-ji)Helen Simmen
SoavtorjiMarti, M., Osterwald, S., Walter, F.
Založbavdf
Kraj izidaZürich
ISBN/ISSN3-7281-3013-3
Število strani136
Jezikde
Cena22 €
Naročilohttp://www.vdf.ethz.ch
Str.136
Rezultati projekta ALPAYS, ki se je izvajal v okviru švicarskega nacionalnega raziskovalnega programa NFP 48 "Alpske krajine in habitati", so sedaj zbrani v publikaciji "Alpe in preostali predeli Švice: kdo plačuje in kdo ima dobiček?", obravnavajo pa vprašanje, kateri finančni tokovi tečejo med švicarskim alpskim prostorom in preostalo Švico.
Koliko podpore nameni prebivalcem alpskega območja preostala Švica, ali je za svoje posebne obremenitve in krajino poplačana v zadostni meri, se glasijo vprašanja, nakatera poskušajo avtorji knjige poiskati ustrezne odgovore. Publikacija prinaša tudi pregled najpomembnejših finančnih tokov ter subvencij, davščin, finančne izravnave in turističnega sektorja.
Eno od poglavitnih ugotovitev, ki jih sporoča publikacija, je dejstvo, da si alpski prostor večji del sredstev "prigospodari" sam. Seveda ima pri tem pomembno vlogo turizem. Pri finančnih tokovih, ki jih določa politika, država alpskemu območju letno na prebivalca namenja višja sredstva kot preostalim predelom Švice, tj. okoli 530 CHF več subvencij in 710 CHF več finančne izravnave, pa tudi sicer območje Alp pridobi z navzkrižnim subvencioniranjem javnih storitev (npr. pošta, oskrba z električno energijo). Dodatni izdatki hribovskih oz. gorskih občin zaradi posebnih geografskih in topografskih razmer pogosto niso kaj višji od socialno pogojenih dodatnih izdatkov preostalih občin. Višji državni finančni prispevek za območje Alp si je mogoče razlagati z razliko v dohodkih, vendar pa ta sredstva še zdaleč ne zadostujejo, da bi bilo z njimi mogoče izravnati razliko v življenjskem standardu. Brez vsakršnih izravnalnih mehanizmov bi bil v preostalih delih Švice dohodek na prebivalca višji za 31 %, po izravnavi pa je še vedno višji za 21% .
V zadnjih poglavjih avtorji predstavijo še načine za učinkovitejše in stroškovno ugodnejše oblikovanje izravnave in prek tega za doseganje večje rasti gospodarskih dejavnosti v obrobnih regijah s pomočjo ustreznih spodbud. Pojasnjeni so tudi predlogi reform.