Izsuševanje mokrišč zaradi pridobivanja šote kakor tudi za potrebe kmetijstva, stanovanjske gradnje in gradnje cest ima stoletno tradicijo. Spoznanje, kako hude posledice ima uničevanje občutljivih ekosistemov za biotsko raznovrstnost in podnebje, pa se je izoblikovalo šele pred nekaj desetletji. Leta 1975 je bila sprejeta Ramsarska konvencija, prvi mednarodni instrument varovanja mokrišč. Ratificirale so jo vse alpske države. Pa vendarle o učinkovitem varstvu mokrišč danes ne moremo govoriti. Številčni podatki iz Nemčije, Avstrije in Švice kažejo, da je 90 odstotkov prvotnih mokriščnih lokalitet na območju Alp že uničenih, medtem ko so številna mokrišča, ki še obstajajo, v slabem stanju.

Elisabeth Sötz iz WWF Avstrija meni, da so občutljivi ekosistemi danes znova pod povečanim pritiskom. Na območju Alp so se mokrišča ohranila predvsem tam, kjer pritiski, ki so posledica zahtev po njihovi uporabi, niso tako izraziti, na primer v odročnejših gorskih dolinah. »Zaradi vedno bolj negotovih snežnih razmer v nižjih legah so mokrišča vse bolj ogrožena zaradi širjenja smučišč, gradnje novih vodnih zbiralnikov in akumulacij.« Protokol Alpske konvencije o varstvu tal poskuša različne potrebe po izkoriščanju uskladiti glede na ekonomske in ekološke zahteve. V takih primerih bi pomagalo, če bi bile sprejete prave odločitve, je prepričana Elisabeth Sötz.

Raziskovanje in civilna družba kot gonilni sili

Kjer pa zakonski okvirni pogoji in politični ukrepi ne zadostujejo, je treba podpreti zlasti inovativne ideje, ki jih prispevata civilna družba in raziskovalna dejavnost. Primer za to so t. i. mokriščni certifikati, ki jih lahko kupijo posamezniki ali podjetja. Tako koristijo ogroženim mokriščem in izboljšajo lastno bilanco toplogrednih plinov. Certifikati so v nekaterih evropskih državah že leta dodobra uveljavljeni, sedaj so na voljo tudi v Alpah. Prav tako se s problematiko mokrišč intenzivneje ukvarja tudi znanstveno-raziskovalni sektor. Pod geslom paludikulture trenutno potekajo poskusi, kakšne možnosti lahko zagotavlja kmetijska raba mokrišč in ponovno vzpostavljenih mokrišč.

K ozaveščanju ljudi o pomenu mokrišč tako z ekološkega kot tudi z gospodarskega, družbenega in kulturnega vidika lahko pripomore tudi koncept ekosistemskih storitev. Potemtakem neokrnjeno mokrišče ne deluje le kot naravni zbiralnik ogljika, temveč tudi vode. Za nobeno drugo vrsto tal na območju Alp ni značilna tako visoka zmogljivost zadrževanja vode kot za mokriščna tla. Naj bo v čedalje pogostejših sušnih obdobjih ali obdobjih močnega deževja – mokrišča so najboljši naravni regulator vodnih tokov, opravljajo pa tudi pomembne funkcije, kot je prečiščevanje podzemne in pitne vode. Mokrišča so prave »žariščne točke« biotske raznovrstnosti, ljudje pa jih poznamo tudi kot območja za sprostitev in rekreacijo.

Povezave in nadaljnje informacije:

www.bundesforste.at/uploads/publikationen/Studie_Moore_im_Klimawandel_2010_01.pdf (de), Stöcklin et al. 2007: Landnutzung und biologische Viefalt in den Alpen (de), www.bafu.admin.ch/bafu/de/home/themen/biodiversitaet/publikationen-studien/publikationen/zustand-entwicklung-moore.html (de, fr), www.umweltnetz-schweiz.ch/themen/naturschutz/2704-zustand-der-moore.html (de), www.bmub.bund.de/fileadmin/Daten_BMU/Pools/Forschungsdatenbank/fkz_3715_71_201_bodenschutz_alpenkonvention_bf.pdf (de), www.moorfutures.de (de), www.moor-land.de (de), www.wsl.ch/de/projekte/klimaschutz-durch-hochmoorschutz.html (de), https://naturwissenschaften.ch/organisations/biodiversity/publications/informations_biodiversity_switzerland/search_details?id=1433&_ga=2.111847235.616790399.1517212817-342207699.1517212817 (de, fr), www1.wdr.de/mediathek/video/sendungen/planet-wissen-swr/video-das-moor--kulturlandschaft-und-klimafaktor-100.html (de), www.bfn.de/themen/biotop-und-landschaftsschutz/moorschutz/oekosystemleistungen.html (de)