Predstavništva CIPRE

Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Varstvo Alp morajo podpirati ljudje

25.11.2014
Raznolikost alpskega sveta je velik izziv, obenem pa skriva tudi velike potenciale. Ali bodo ti tudi udejanjeni? Kot ugotavlja Federica Corrado, predsednica CIPRE Italija, je to zdaj odvisno od novega nemškega predsedstva Alpske konvencije.
Image caption:
Federica Corrado, nova predsednica CIPRE Italija © CIPRA

Bolj kot kdajkoli prej so se Alpe znašle sredi razvojne dinamike celotnega območja, ki se odvija na različnih ravneh – od makroregionalne strategije prek Alpske konvencije do lokalnih pobud in projektov – in z različno hitrostjo. Za vse alpske regije pa cilj in izziv za njihovo delovanje še vedno ostajata prav teritorialna kohezija in konkurenčnost.

Obrobne regije so postale poskusni prostor za nove modele načina življenja, v alpskih dolinah eksperimentirajo z novimi oblikami kmetovanja, vnovič se obujajo stari rokodelski poklici. V velikih strnjenih mestnih naseljih sprejemajo ukrepe za zmanjšanje izpustov CO2, spodbuja se gradnja socialnih stanovanj – nič kaj drugače kot v drugih mestih zunaj Alp.

Na tej podlagi je Italija v času predsedovanja Alpski konvenciji (2012–2014) v delovnih skupinah obravnavala problematiko zmanjševanja digitalne ločnice, demografskih sprememb, priseljevanja na gorska območja, razvoja novih oblik turizma in  vlogo lokacij Unescove svetovne dediščine, če navedemo le nekatere od tem. Na ključno mesto je bilo tako postavljeno poseljeno gorsko območje z vidika prizadetih in mrež – to pa je danes, na poti k makroregionalni strategiji za Alpe, še toliko bolj nujno.

Naloga novega, tj. nemškega predsedstva Alpski konvenciji je, da bolj kot kdajkoli prej opozarja na dosledno uporabo smernic konvencije. Kadar je govor o kakovosti življenja v Alpah, se je treba zavedati obstoječih razlik, značilnih za posamezna območja. V tem smislu je treba vnovič prebrati in upoštevati Deklaracijo Alpske konvencije o prebivalstvu in kulturi, kot je to predlagala CIPRA Italija na delavnici v okviru Alpske konference 20. novembra 2014 v Torinu v Italiji. S tem je bilo tudi opozorjeno, da si je treba prizadevati za določeno raven blaginje v Alpah, ki bo temeljila na manjši porabi virov, in za krepitev alpske kulture.

Zavedanje lastne identitete je tako osnovni pogoj za vzpostavitev dialoga z zunajalpskimi regijami, kot to predvideva že makroregionalna strategija in zdaj tudi nekatere nacionalne zakonodaje. Širok dialog mora ustvariti tudi podlago za spodbujanje zadovoljivih načinov življenja in gospodarjenja v Alpah – s ciljem, da bodo Alpe prihodnosti lahko ustvarjalne, žive in inovativne in za zgled drugim regijam.

shranjeno pod: Stališče