Osebna orodja

  Iskalni filter  

Novice

Številni akterji na velikem odru

© Gaby Stein, pixelio.de

Na ravni EU so Alpe sicer deležne pozornosti, a Evropa je velik oder. Včasih je uspeh že dejstvo, da si najboljši v stranski vlogi. Z razvojem makroregionalne strategije bodo Alpe še nekoliko bolj v središču pozornosti – vsaj za nekaj časa.

Odnos med Alpami in Evropsko unijo zaznamujeta raznolikost Alp na eni in visoka stopnja medsebojne odvisnosti med Alpami, EU in državami članicami na drugi strani, poleg tega pa sta tukaj še velika – tudi v pravnem pogledu – kompleksnost struktur in boj za vodilno vlogo pri določanju inovativnih tem. Ne zgodi se pogosto, da bi vloga, ki jo imajo Alpe v politični razpravi, imela svoje mesto tudi v konkretni zakonodaji in politikah Unije.

DELJENE PRISTOJNOSTI, DELJENE ALPE?

Gorska območja so v uredbah in direktivah EU posameznih sektorjev upoštevana le deloma. Slednje je posledica deljene pristojnosti med državami članicami in Unijo na eni strani ter načela subsidiarnosti na drugi. V uredbah in direktivah so pogosto navedeni le cilji, ki jih morajo države članice uresničiti v okviru svojega notranjega pravnega reda, in le malo specifičnih ciljev, ki bi se denimo nanašali na območje Alp. Pri dobro integriranih politikah, kot je kmetijska politika, bomo pri iskanju uspešnejši. Primer za to je upoštevanje gorskih območij v okviru skupne kmetijske politike (SKP) – tu so namreč pristojnosti skoraj v celoti prenesene na Unijo. Pri dobro integriranih politikah je zato zelo pomembno, da predstavniki alpskega območja svoja stališča predstavijo že na ravni EU, saj bodo v zakonodajnem procesu tako uveljavili zavezujoče cilje, ki se nanašajo na gorska območja. Cilji, ki zadevajo posamezne sektorje, so v zakonodajo EU vključeni tudi prek protokolov Alpske konvencije. Dober primer za to je opustitev gradnje novih cest višjega ranga, namenjenih čezalpskemu cestnemu prometu. Z ratifikacijo prometnega protokola s strani EU je ta določba postala v zadnjem letu del zakonodaje EU, kar je treba oceniti kot velik uspeh.

NOVA USMERITEV UNIJE DO TERITORIALNE KOHEZIJE

Politiko je mogoče oblikovati prek specifičnih sektorjev, kot je ravnokar omenjena kmetijska politika, pa tudi prek funkcionalnih prostorov. Okvirne pravne pogoje za tak ozemeljski pristop zagotavljata Pogodba o reformi Evropske unije oz. Lizbonska pogodba in Pogodba o delovanju Evropske unije. Teritorialna kohezija postaja na ravni EU vedno pomembnejša tudi v političnem pogledu. A glede vprašanja, kako bolje izkoristiti prednosti vsakega posameznega območja in s tem prispevati k doseganju ciljev strategije Evropa 2020, obstajajo različna stališča celo znotraj Evropske komisije. Pripadnost določenemu geografskemu območju krepi tudi kohezijska politika za obdobje 2014–2020. S skupnim okvirom za vse operativne programe za izvajanje evropske kohezijske politike, investicijskim skladom ter sporazumi o partnerstvu med posameznimi državami članicami in Komisijo bo poskušala zagotoviti večjo skladnost med posameznimi programi. Velik poudarek bo pri tem na čezmejnem sodelovanju, tako tudi v okviru programov ozemeljskega sodelovanja, med katerimi je tudi program za območje Alp (Alpine Space). Z več kot 9 mrd. evropskih sredstev so ti programi postali pomemben instrument uresničevanja ozemeljskega pristopa.

ALPE VSE BLIŽJE BRUSLJU

Posebnega pomena je sklep o pripravi evropske makroregionalne strategije za Alpe, ki ga je Evropski svet sprejel decembra 2013. Za razliko od drugih strategij EU je že s sklepom Sveta določeno, da je treba omenjeno strategijo pripraviti v sodelovanju z vpletenimi državami članicami, v praksi pa to pomeni, da morajo regije pri oblikovanju strategije med seboj intenzivno sodelovati. Prav to sodelovanje držav, regij in civilne družbe bo ključnega pomena, ko bo treba strategijo uresničevati in za to zagotoviti ustrezna finančna sredstva, kar pa bo odvisno v glavnem od sodelujočih v alpski regiji in ne le od zakonodaje EU, njenih političnih ciljev ali vloge Alp na ravni EU. Alpe so se s tem vsaj za določeno obdobje vnovič pomaknile v središče razprav, ki potekajo na ravni EU. Dejanski cilj s tem seveda še ni dosežen. Žoga nam je bila na nek način vrnjena – z visokimi pričakovanji glede priprave strategije in njenega uresničevanja. Alpska konvencija zagotavlja s strokovnim znanjem in izkušnjami, zbranimi v številnih delovnih skupin in platformah, temeljno izhodišče za oblikovanje alpske strategije, proces pa ponuja tudi priložnost za vnovično oživitev Alpske konvencije. Da bi nas Evropa dolgoročno upoštevala in priznala kot regijo s posebnimi potrebami in prednostmi, se morajo predstavniki Alp med seboj povezati – od držav, regij in občin do mednarodnih ustanov in civilne družbe. Sodelovati morajo tesno in uspešno ter uporabiti vse možnosti, ki jih ponuja EU, pa naj gre pri tem za teritorialno, sektorsko, makroregionalno ali mednarodno raven.

Simona Vrevc
namestnica generalnega sekretarja Alpske konvencije

 

Revija Alpe na odru je brezplačno objavljena na http://www.cipra.org/alpe-na-odru

Sledite nam

Icon_facebook  Icon_twitter