Medtem ko v srednjem in severnem delu Alp število prebivalcev narašča, v vzhodnem delu upada, ugotavljajo avtorji nedavno objavljenega 5. Poročila Alpske konvencije o stanju Alp, ki se tokrat posveča problematiki demografskega preobrata v Alpah.  Ta odraža zelo heterogeno sliko. Razlike v rasti prebivalstva je treba med drugim iskati v dostopnosti območja oz. lokacije, privlačnosti posamezne pokrajine in socialnoekonomskih dejavnikih.

Ernst Steinicke z innsbruške univerze je tako poudaril, da Alpe, če zanemarimo vzhodni del Avstrije, danes niso več regija, iz katere se prebivalstvo odseljuje. »V številnih delih italijanskih Alp smo zaznali pozitivno migracijsko bilanco, ki presega deset odstotkov.« To pomeni, da se že od začetka novega tisočletja v obrobne italijanske občine vsako leto priseli okoli 3.000 priseljencev – novih »gorskih prebivalcev«.

»Poročilo o stanju Alp daje kompleksno in zanimivo sliko,« je dejal Markus Reiterer, generalni sekretar Alpske konvencije, in obenem spomnil, da je poročilo zelo koristen instrument, saj daje oblikovalcem politik in drugim akterjem na razpolago zanesljive in aktualne podatke. Problematika demografskih sprememb je v številnih občinah tudi že sestavni del njihovega političnega programa. Tako so udeleženci konference Omrežja občin »Povezanost v Alpah« aprila 2015 pozvali k prepoznavanju tveganj, prekinitvi starih modelov in vzpostavitvi struktur, saj vse to spodbuja trajnostno mobilnost.

Viri :

http://alpenallianz.org/sl/aktualno/prepoznati-tveganja-izkoristiti-priloznosti-obvladovanje-demografskega-preobrata-zagotavljanje-mobilnosti-in-lokalne-oskrbe?set_language=sl

http://www.alpconv.org/sl/AlpineKnowledge/RSA/demographic/default.html?AspxAutoDetectCookieSupport=1

http://www.uibk.ac.at/ipoint/news/2015/lieber-besiedelte-als-unbesiedelte-alpen.html.de (de)