Preganjanje velikih zveri, uničevanje njihovih habitatov in upadanje njihove številčnosti so v Evropi povzročile občutno zmanjšanje populacije medvedov, volkov in risov. Velike zveri pa se vendarle ponovno vračajo v historične habitate, kjer so bile nekoč že iztrebljene oz. so od tam izginile. Prav tako so v številnih regijah uspešno izvedli številne projekte preselitve in ponovne naselitve. Trenutno živi v vsaki od 21 držav članic EU najmanj ena vrsta velikih zveri in zlasti Alpe so tisto območje, ki živalim zagotavlja vse nujne pogoje za življenje in je velikega pomena za biotsko raznovrstnost. Bolj je določena populacija razpršena, večje so možnosti za njeno preživetje.

Konfliktno sobivanje

Vrnitev medveda, volka in risa pa prinaša tudi nove izzive. Konflikti so pogosto neizbežni. Ko se živali premikajo, zaidejo tudi na območja, kjer se plenilske vrste pogosto že več kot stoletje ne pojavljajo več. Ljudje so pozabili, kako ravnati ob srečanju z njimi. To mnogokrat povzroča konfliktne situacije, kar dokazujejo tudi najnovejša poročila medijev iz alpskih držav: eden od takih je primer iz vzhodne Švice, kjer na območju pogorja Calanda že nekaj let živi krdelo volkov. Anita Mazzetta iz organizacije WWF Graubünden ob tem pojasnjuje: „Nasprotniki krdela so se med seboj povezali, svoje radikalne zahteve pa so zdaj zelo glasno začeli vnašati v politiko. Na javnomnenjsko podobo vrste vplivajo predvsem mediji, ki poročajo povsem nepremišljeno in senzacionalno.“

Tudi v Franciji je volk na slabem glasu, zlasti pri starejši moški populaciji z urbanih območij. To je pokazala študija, ki jo je leta 2013 opravil francoski inštitut za raziskave javnega mnenja (IFOB). Nizka raven pripravljenosti družbe, da sprejme velike zveri, se odraža tudi v francoski politiki: julija 2014 je bil predložen nov osnutek zakona, ki živinorejcem dovoljuje odstrel volka, ne da bi za to imeli večje težave.

Italijanski mediji zadnje dni veliko pozornosti posvečajo medvedki, ki je svoje mladiče branila pred gobarjem in ga zato napadla. Pristojni organi so ocenili, da je treba vedenje medvedke obravnavati kot problematično, čeprav za to ni znanstvenih dokazov, in odredili ulov medvedke, medtem ko bosta njena sedemmesečna mladiča lahko še naprej prosto živela v naravnem okolju.

Nujno potreben mediator na čezmejni ravni

Da bi bilo sobivanje ljudi in živali na gosto poseljenih območjih izvedljivo, je treba zaskrbljenost in strahove ljudi jemati resno. V ta namen je Evropska komisija vzpostavila novo platformo za sobivanje ljudi in velikih zveri, kjer si lahko prizadeti, denimo kmetje, lovci ali lastniki zemljišč, pa tudi znanstveniki in okoljevarstveniki, izmenjujejo izkušnje in primere dobre prakse. „Naše živalske sosede moramo obravnavati s spoštovanjem, vendar pa moramo upoštevati tudi zaskrbljenost tistih, ki živijo v njihovi neposredni bližini in so zato najbolj prizadeti,“ poudarja evropski komisar za okolje Janez Potočnik. S pomočjo platforme bi bilo mogoče potencialne konflikte omiliti ali jih celo preprečiti.

Tudi CIPRA je v odprtem pismu, ki ga je pred kratkim naslovila na okoljske ministre alpskih držav, poudarila, da je sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi možno le na ravni čezmejne koordinacije. Pravni okvir za to zagotavlja Alpska konvencija.

Viri in več informacij: http://europa.eu/rapid/press-release_IP-14-648_en.htm (en),

http://www.lemonde.fr/planete/article/2014/07/14/qui-veut-tuer-le-loup_4456036_3244.html (fr),

http://www.suedostschweiz.ch/zeitung/gegner-von-wolf-und-baer-werden-staerker (de)